Ko je te dni občina Črnomelj od podjetja Akrapovič prejela obvestilo, da ta zaradi nestabilnih gospodarskih razmer v državi začasno ustavlja večje naložbe, je ljudem na sončni strani Gorjancev postalo zelo vroče. V podjetju iz Ivančne Gorice namreč vidijo rešilno bilko, saj naj bi v prihodnjem desetletju v Črnomlju zaposlilo 500 ljudi. Ustanovitelj in lastnik podjetja Igor Akrapovič sicer ne odstopa od svojih načrtov selitve proizvodnje iz Ivančne Gorice v Črnomelj, kjer je lani kupil nekdanje Danfossove proizvodne prostore. Ker pa sedanji prostori v Ivančni Gorici postajajo vse bolj tesni, je želel selitev pospešiti z gradnjo nove hale, toda v času, ko vlada z davčnofiskalnimi ukrepi ustvarja nepredvidljivo poslovno okolje, tovrstne naložbe pač niso najbolj smotrne. Zato bo selitev namesto v enem ali poldrugem letu izvedel čez dve ali tri leta.
Akrapovič je dejansko dregnil v samo srž težav, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja in na katera so ekonomsko in gospodarsko že tako šibka območja, kakršno je Pokolpje, toliko bolj občutljiva. V Pokolpju se z vsemi štirimi borijo za slehernega vlagatelja, zato je črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanović na Akrapovičevo sporočilo takoj reagirala. Vlado in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika je pozvala k tehtnemu premisleku glede vladnih ukrepov, s katerimi naj vendar dodatno ne obremenjujejo podjetij, »ki vlagajo in ustvarjajo dodano vrednost ter s tem omogočajo razvoj že tako z vseh vidikov zapostavljenih območij«. »Bojim se namreč, da bo naše območje spričo slabe infrastrukture in ob dodatnih obremenitvah podjetij izgubilo kakršne koli razvojne možnosti in bo še bolj potisnjeno na obrobje države in družbe,« je zapisala.
Statistika zadnjih pet let vse bolj črna
Nadpovprečna brezposelnost, nizka dodana vrednost na zaposlenega, podpovprečne plače, majhne možnosti zaposlitve in katastrofalne prometne povezave so skupne točke občin v Pokolpju, med katerimi v negativno smer najbolj izstopajo poleg Črnomlja tudi Kočevje, Metlika in Semič, malenkost bolje je v Loškem Potoku, Osilnici in Kostelu. Slika je zadnjih pet let vse bolj črna. Zaostanek neto dodane vrednosti na zaposlenega za slovenskim povprečjem je leta 2008 znašal 30 odstotkov, leta 2011 že več kot 41 odstotkov.
Podjetja Beti Moda, Beti Trend, obrat Dolenjskih pekarn, Danfoss oziroma Secop, Gramiz, Trgoles in mnoga druga so v gospodarski krizi klonila in za sabo pustila stotine brezposelnih. Njihovo število se je od maja 2008 do maja 2013 povzpelo z 2002 na 4088. V Črnomlju je brezposelnost v tem času poskočila s 7,9 odstotka na 19,7 odstotka, v Kočevju pa z 11,1 na kar 22,3 odstotka.
Zaradi splošne gospodarske situacije tudi program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju, ki ga je po vse glasnejših pozivih županov obkolpskih občin vlada leta 2011 vendarle sprejela, nima želenega učinka. Kot ugotavljajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), so pozitivni vplivi programa v danih razmerah veliko premajhni glede na neugodna dogajanja v gospodarstvu. »Pokolpsko gospodarstvo je v finančno-gospodarskem krču, tako kot tudi drugod po Sloveniji, vendar je zaradi ekonomske šibkosti v Pokolpju njegov vpliv bistveno močnejši,« je zapisalo v drugem letnem poročilu o izvajanju programa Pokolpja.
Za sedem ukrepov razvojnega programa Pokolpja naj bi vlada v obdobju 2011–2016 zagotovila nekaj več kot 292 milijonov evrov, od tega 254 milijonov za prometno infrastrukturo, v katero je vključena tudi gradnja 3. razvojne osi, ki pa je po mnenju mnogih zaradi velikanske vrednosti celotne investicije vprašljiva. Za spodbujanje konkurenčnosti in nova delovna mesta, povračilo prispevkov delodajalca za socialno varnost, davčne olajšave in investiranje v Pokolpju, spodbude za trajnostni razvoj podeželja, garancije s subvencijo obrestne mere za investicijske kredite ter elektroenergetsko infrastrukturo tako razvojni program namenja »le« 38 milijonov evrov, od tega 20 milijonov za prvi ukrep (spodbujanje konkurenčnosti, nova delovna mesta).
V letih 2011 in 2012 je bilo za vseh sedem ukrepov predvidenih 54 milijonov evrov, realiziranih pa komaj 20 milijonov oziroma 38,5 odstotka. Na MGRT nižjo realizacijo pojasnjujejo s tem, da so vsi ukrepi dolgoročno naravnani, ne glede na to, ali gre za začetne investicije, davčne olajšave ali olajšave za investiranje. Ocenjujejo, da bo realizacija vsako leto višja in da bodo cilji do leta 2016 doseženi. »Sicer pa se z največ ovirami srečujemo na področju infrastrukture, kjer je realizacija nekoliko slabša predvsem zaradi zamud pri umeščanju investicij v prostor in nezadostnih proračunskih sredstev,« dodajajo.
Pomembni mali premiki v malem gospodarstvu
V Pokolpju so še najbolj zadovoljni s prvim ukrepom, kljub njegovi doslej komaj 38-odstotni realizaciji, medtem ko preostali ukrepi »capljajo na mestu«, pravi Peter Črnič, direktor Razvojno-informacijskega centra Bela krajina. Prvi ukrep, v okviru katerega je v Pokolpje v prvih dveh letih prišla le polovica od predvidenih osem milijonov evrov, zajema javne razpise za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest, vzpostavitev mreže podjetniških inkubatorjev, ustvarjanje novih delovnih mest v okviru institucionalne mreže storitev za starostnike ter promocijo in podporo pri pripravi in izvajanju regijskih projektov.
Največji konkretni učinek so doslej imeli prav omenjeni razpisi, trije so že pod streho, četrti se obeta konec prihodnjega leta. Podjetja, ki so prijavila projekte, naj bi ustvarila 365 novih delovnih mest in 129 ležišč v turističnih objektih. Med njimi je tudi razvojno naravnano družinsko podjetje Kovinska galanterija NBM Magovac iz Metlike s petnajstimi zaposlenimi. Po besedah direktorice Biserke Čokeša Magovac so s pomočjo razpisov v programu Pokolpja, temeljitimi pripravami in, kot pravi, dobrim sodelovanjem odgovornih na ministrstvu prišli do sredstev za nakup novih strojev, nujno potrebnih za nadaljnji razvoj podjetja. »Napovedali smo pet novih delovnih mest, a niti približno si nismo predstavljali, da bomo prav pri tem naleteli na tako velike težave. Iščemo namreč kvalitetne strojne inženirje, ki pa jih ne najdemo.« Izrednega pomena se ji zdi, da je država končno prepoznala območje Pokolpja kot nerazvito. A kot dodaja, bi bil razvoj njihovega podjetja hitrejši in tudi zaposlili bi lahko še več ljudi, če bi se uredile makroekonomske razmere v državi.
Po Črničevih besedah gre za »pomembne male premike v malem gospodarstvu, ki bodo ustvarili nova delovna mesta, čeprav bo njihov uspeh viden šele čez dve ali tri leta«. So pa nekatera podjetja, kot poudarja Čemas-Stjepanovićeva, tudi odstopila od pogodb, saj so ugotovila, da sredstev niso sposobna koristiti, ker ne morejo zagotoviti svojega deleža pri projektu. »Največkrat se zatakne pri bankah. Pogosto je tudi prekratek čas za realizacijo, predvsem pri tistih podjetjih, ki nabavljajo tehnološko opremo v tujini. Težko je tudi ugoditi vsem zahtevam ministrstva.«
Mašenjka Hvala iz Razvojnega centra Kočevje-Ribnica ob tem opozarja, da je razpisanih sredstev premalo, zato je izpadlo kar nekaj dobrih investicij na njihovem območju. »Ti razpisi omogočajo ustvarjanje novih delovnih mest, kar je seveda za naše območje z visoko brezposelnostjo zelo dobro. A po drugi strani je pri nas še vedno problem, da se delovna mesta ne ohranjajo. Pri tem pogrešamo kakšne spodbude.«
Neprimerne ceste odvračajo investitorje
Za predvideno realizacijo močno zaostaja tudi gradnja prometne infrastrukture, od katere pa so odvisne mnoge druge točke programa, denimo privabljanje investitorjev. »Aktivno jih iščemo po vsej Evropi, tesno sodelujemo z agencijo Spirit, delamo skupne promocije. V zadnjem času je naš trud generiral kar nekaj povpraševanja. Če bo realizirano vsaj eno ali dve, bo to velik uspeh,« pravi Črnič.
A številne investitorje je prav neurejena cestna in železniška infrastruktura že odvrnila od vlaganj v Pokolpje, ne pa tudi omenjeno podjetje Akrapovič. Zato so se zanj v Beli krajini pripravljeni boriti z vsemi močmi. Če se torej vrnemo na začetek. Odgovor MGRT na pismo črnomaljske županje je bil pričakovano diplomatski, češ da si skupaj z ministrstvom za notranje zadeve prizadeva za odpravo administrativnih ovir za podjetja in podjetništvo in pripravlja enotni dokument za zagotovitev boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti. In seveda, da bodo primer podjetja Akrapovič podrobneje preučili ter skupaj z njim in občino skušali najti rešitev.
