Petdesetletnik, ki ni želel biti imenovan, nam je zaupal, da je prevozniku, pri katerem občasno opravi kakšno delo, pred dnevi predlagal, da ga kot teže zaposljivo osebo redno zaposli in na tak način pobere subvencijo v višini 8000 evrov. »Žal se ni strinjal. Rekel je, da bi 18-mesečna redna zaposlitev zanj predstavljala preveliko tveganje.« Čeprav je povprečna plača v prevozništvu nizka (1060 evrov bruto), bi namreč s subvencijo pokril le okoli 40 odstotkov stroška enoinpolletne zaposlitve.
Na ministrstvu za delo in zavodu za zaposlovanje se sicer novinarjem radi pohvalijo, da že vrsto let ponujajo številne programe za zaposlovanje starejših brezposelnih, teže pa odgovorijo na vprašanje, zakaj se njihovo število ne znižuje. V Sloveniji je namreč brez dela skoraj 40.000 starejših od 50 let ali tretjina vseh, ki so registrirani na zavodu – večina, okoli 25.000, je moških. Dolgotrajno brezposelnih starejših, torej tistih, ki so na zavodu neprekinjeno prijavljeni več kot leto dni, pa je že skoraj 24.000 oziroma kar 60 odstotkov. Število starejših brezposelnih se je v zadnjih petih letih podvojilo.
Gašper Koren, vodja operacij v ljubljanskem računalniškem podjetju Zemanta, ocenjuje, da so subvencije za zaposlitev teže zaposljivih, med drugim torej starejših od 50 let, primerne predvsem za večje sisteme in delovno intenzivne panoge. »Pri nas od takšnega načina zaposlovanja ne bi imeli kaj prida koristi. Mi iščemo talente in prave ljudi, poleg tega pa bi pri nas zaradi dokaj visokih plač subvencije pokrile le manjši del stroškov.«
Čeprav so delovno intenzivni, pa tudi plače niso ravno visoke, se za takšen način zaposlovanja ne odločajo niti v Gorenju. Vodja kadrovske službe Irena Vodopivec pravi, da je v podjetju že zdaj skoraj polovica starejših od 50 let. »Poleg tega potrebujemo ljudi za specifične poklice, ki zahtevajo ustrezno znanje, zlasti strojnike, teh pa na zavodu za zaposlovanje ni. Kaj nam pomaga subvencija, če nimamo delavca kam razporediti?« se sprašuje Vodopivčeva.
Po vztrajnem poizvedovanju, med katerim so vsa podjetja po vrsti odgovarjala, da subvencij za zaposlovanje starejših še nikoli niso uporabila, smo vendarle naleteli na firmo, ki jih je, čeprav tudi tam zelo redko. »Z novim zaposlenim je prvo leto izredno veliko stroškov. Dodano vrednost začnejo dajati šele drugo leto, v tem času pa je subvencija zelo dobrodošla,« je povedal Bogomir Strašek, direktor KLS Ljubno, zlate gazele 2011, ki izdeluje obroče za vztrajnike motorjev. Ob tem je poudaril, da subvencija zanje nikoli ni bila motiv za zaposlitev, je pa spodbuda.
Po izteku subvencije ohrani zaposlitev le polovica oseb
Najstarejši še delujoči program za zaposlovanje težje zaposljivih je Zaposli.me. Od leta 2009 je na štirih razpisih dodelil subvencije okoli 10.900 delodajalcem, ki so na tak način zaposlili skupno 13.300 oseb, od tega manj kot tretjino starejših od 50 let. Analize zavoda so ob tem pokazale, da je po izteku subvencije zaposlitev ohranila le približno polovica.
Da bi starejši radi delali, kaže tudi podatek, da je bilo lani v Sloveniji med vsemi samozaposlenimi kar 44,2 odstotka starejših od 65 let. Zaposli.me omogoča redno zaposlitev za najmanj eno leto. V pred dnevi objavljenem novem povabilu, ki velja do konca oktobra, se je subvencija za delodajalca povišala na 5000 evrov, na razpis pa se lahko odslej prijavijo vsi delodajalci (razen tistih iz sektorja države), ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v Sloveniji najmanj eno leto. Javno povabilo sicer velja le za delodajalce, ki v zadnjih 12 mesecih niso zmanjševali števila zaposlenih.
Najvišje subvencije ponuja program 50plus – ob redni zaposlitvi za najmanj leto in pol znašajo 8000 evrov, Zavod za zaposlovanje pa delodajalcem povrne tudi stroške zdravniškega pregleda. V program se lahko vključijo brezposelni, ki so dopolnili 50 let in so na zavodu neprekinjeno prijavljeni najmanj šest mesecev. Pred zaposlitvijo morajo opraviti enomesečno usposabljanje na delovnem mestu, za kar jim zavod povrne stroške prevoza. Udeleženci usposabljanja, ki traja najmanj 100 ur, prejmejo tudi dodatek za aktivnost, ki za vsako uro udeležbe nanese tri evre, pri tistih, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost, pa pol manj.
Subvencije lahko dobijo tudi delodajalci, ki za najmanj eno leto zaposlijo prejemnike denarne socialne pomoči. Poleg starejših od 50 let velja program tudi za tiste, ki so neprekinjeno brezposelni vsaj pol leta, oziroma tiste, ki imajo zgolj osnovnošolsko izobrazbo ali so celo brez nje. Delodajalec prejme subvencijo v višini 4500 evrov, pogoji za vključitev v program pa so enaki kot pri programu Zaposli.me.
Pomoči invalidom je namenjen program Asistentka/asistent bom 2013–2014. Vanj se lahko prijavijo invalidske in humanitarne organizacije ali društva, izbranim izvajalcem pa zavod za zaposlitev s polnim delovnim časom izplača subvencijo v višini 760 evrov na mesec.
Javna dela odslej le še za dolgotrajno brezposelne
Starejši brezposelni so se doslej brez omejitev lahko vključevali tudi v javna dela, po novem pa bo to (če bodo poslanci potrdili novelo zakona o urejanju trga dela), veljalo le za dolgotrajno brezposelne. Ta program je sicer za brezposelne verjetno najbolj zanimiv, saj so delavci poleg plače upravičeni tudi do povračila stroškov za prehrano in prevoz, letnega dopusta in regresa. Brezposelna oseba sicer lahko opravlja javna dela največ eno leto, s prekinitvijo pa skupno trajanje pri istem izvajalcu ne sme presegati 24 mesecev.
Ker stroške zaposlitve sofinancira zavod, lahko pa tudi občina, so javna dela zaželena tudi pri delodajalcih. Vendar pa je zanje dostop močno omejen, saj lahko javna dela izvajajo le neprofitni delodajalci, večinoma na področjih socialnega varstva, izobraževanja, kulture, varstva narave, komunale, kmetijstva...
Delodajalci, ki zaposlujejo starejše delavce, so upravičeni tudi do davčnih olajšav. Ob zaposlitvi brezposelnega, ki je vsaj pol leta prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je starejši od 55 let, lahko namreč delodajalci uveljavljajo olajšavo pri dohodnini in pri davku na dohodke pravnih oseb. Davčna olajšava v višini 45 odstotkov plače velja ob zaposlitvi za nedoločen čas, pri čemer delavec v zadnjih dveh letih pri tem delodajalcu ali pri osebi, ki je povezana z njim, ni smel biti zaposlen. Opozoriti je treba, da lahko delodajalci uveljavljajo davčno olajšavo samo v primeru, če v tistem letu povečajo število zaposlenih.
S 1. julijem je začelo veljati tudi novo določilo pokojninske zakonodaje, ki omogoča delodajalcem 30-odstotno oprostitev prispevkov za delavce, ki so dopolnil 60 let, za tiste, ki so izpolnili pogoje za predčasno pokojnino, pa 50 odstotkov. V letošnjem letu mora sicer ženska za predčasno upokojitev dopolniti 58 let, moški pa še štiri mesece več. Ob tem morajo moški imeti 40, ženske pa 38 let in štiri mesece pokojninske dobe. Delodajalci bodo lahko olajšavo prvič uveljavili pri izplačilih za julij.
