Štafeta semen je nastala na podlagi potrebe. Pred tremi leti smo v občini Žalec začeli prirejati festival prireditev o semenih Ekofejst. Ugotovili smo, da je treba ukrepati. Ustanovili smo eko civilno iniciativo in določili skupne točke. Povezujemo ljudi, ki si upajo razmišljati drugače, da bomo živeli bolje že danes in naredili prave temelje za prihodnost. Ponosni smo na vse, ki si upajo iz okvirja enostranskih informacij in razmišljajo drugače. Naša glavna področja so samooskrba, energetska neodvisnost, komplementarni načini zdravljenja in pravična ekonomija. Najpomembnejša izmed štirih področij je hrana. Tisti, ki ima hrano, ima moč in oblast. Vendar, kaj sploh jemo? Ugotovili smo, da je že 80 odstotkov slovenskih semen izgubljenih. Kmetje so prisiljeni kupovati obdelana semena in pesticide, ki so dragi. Uživanje takšne hrane na daljši rok vpliva na naše zdravje. Zato nam je v velikem interesu, da je Semenarna Ljubljana ostala v naših rokah. S projektom Odkupimo Semenarno Ljubljana smo jo uspeli rešiti pred propadom, za kar je zaslužen tudi mag. Dejan Židan. S tem, kar lahko naredimo sami brez odvisnosti tujcev, bomo pripomogli k družinskemu proračunu, da ne govorim o širšem varovanju okolja in družbenega okolja.
Kako vam je lani uspelo spraviti pod streho Štafeto semen in kaj bo eko civilna iniciativa storila letos, da povečamo samooskrbo?Z veseljem lahko ugotovimo, da je lani sadilo in izmenjevalo semena več tisoč ljudi, v letošnjem letu pa je interes še večji. Še posebej smo veseli sodelovanja šol in vrtcev. Hodili smo po Sloveniji in izmenjevali semena. Prizadevamo si, da čim več semen postanejo plodovi in to se uresničuje. Želimo, da vsak posameznik ugotovi, kaj lahko stori sam in v sodelovanju z ljudmi, da pripomore k povečanju samooskrbe in to prenese na nadaljnje generacije. Znanje, ki ga imamo, moramo obdržati v Sloveniji. Če ne bomo zaupali svojim koreninam, znanju, zemlji in naravnim danostim, naši otroci ne bodo imeli ne kruha ne dela. Štafeta dobiva letos čedalje večje razsežnosti, še pomembneje pa je to, da smo zavedanje o avtohtonih domačih tradicionalnih vrstah semen ponesli v svet.
Na kakšen način poteka izmenjava?Navodila so enostavna. Vsakdo se lahko prijavi kot aktivni sejalec ali kot pozitivna točka. Aktivni sejalec je tisti, ki 11 zrn semena posadi, 11 izmenja, 11 pa hrani za naslednje leto, tako da pošlje eko civilni zaščiti, ki semena shrani v semensko banko. Pozitivno točko pa predstavlja vsak, ki se prijavi bodisi kot posameznik bodisi kot društvo, šola ali vrtec, ki organizira prireditev izmenjave semen ali okroglo mizo o samooskrbi in s tem širi poslanstvo. To je čedalje bolj priljubljeno in k temu se v zadnjem času pridružuje vedno več vrtcev, na katere smo še posebno ponosni.
Velik poudarek dajete na to, da se ozaveščanje o samooskrbi prenese na mlade, predvsem že otroke v vrtcih. Veliko vlogo pri tem igrajo vzgojiteljice, ki izobražujejo in vodijo otroke. V nedeljo boste otrokom iz Galicije poklonili sadna drevesa, ki jih bodo doma zasadili s starši. Kako sprejemajo podarjena sadna drevesa?To letos počnemo prvič, sicer v Sloveniji poteka kar nekaj takšnih projektov za sajenje dreves. Naš poudarek pa je na sadnih drevesih, kajti to ima globlji pomen – da otroci ne bodo lačni. Že Marija Terezija je zaukazala, da so bili drevoredi iz sadnega drevja. Za družbo lahko veliko naredi že majhen otrok, ki ima seme v rokah ter ga posadi in poseje. V Sloveniji še ne moremo vzpodbuditi akcije, čeprav si to želimo, saj ni dovolj samorodnih dreves, pri katerih škropljenje ni potrebno. Veseli smo, da je bila pobuda dobro sprejeta v okviru krajevne skupnosti Galicija in občine Žalec, da se vsem otrokom iz šol in vrtcev v krajevni skupnosti podari sadna drevesa. Slavnostno bomo drevesa posadili pred šolo in vrtcem, vsak pa bo nato posadil svoje tudi doma. Želimo pa si tudi vzpodbuditi akcijo Podarimo otroku drevo, kjer bo vsak otrok ob rojstvu dobil drevo, ki bo raslo skupaj z njim.