Pred dnevi je pri blagajni mednarodnega prometa Slovenskih železnic (SŽ) slep nemški državljan s spremljevalko želel kupiti vozovnico iz Ljubljane do Berlina. Predložil je dokumente, ki potrjujejo, da gre za osebo s posebnimi potrebami, in povprašal, kako je s popusti oziroma ali se lahko v Sloveniji spremljevalec slepe osebe pelje brezplačno. Uslužbenka je po navedbah očividke (njeno ime hranimo v uredništvu), ki je paru pomagala kupiti vozovnico, precej nejevoljno opravila telefonski klic, nato pa odgovorila z besedami, da je »v Sloveniji kriza, reže se na vseh ravneh in se pač mora plačati«.

Čakajoč na enotno izkaznico

Na direktoratu za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so nam pojasnili, da enotna zakonska podlaga na ravni EU za osebe s posebnimi potrebami ne obstaja. »Takšni popusti so v pristojnosti posamezne države članice EU in na tem področju ni tako imenovane skupne ali enotne socialne politike.«

Pri nas, tako Slovenske železnice, že skoraj tri leta ne velja noben poseben popust za slepe in slabovidne, medtem ko lahko njihovi spremljevalci v notranjem in mednarodnem prometu potujejo brezplačno, a mora slepi ob nakupu karte predložiti člansko izkaznico Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Spremljevalci slepih iz drugih držav torej nimajo enakih pravic kot Slovenci.

A predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber spomni na evropsko direktivo, po kateri slepi oziroma osebe s posebnimi potrebami nasploh ne smejo biti privilegirane, vendar pa tudi ne diskriminirane: »Če greste na vlak, morate karto plačati – enako velja zame. Moja težava pa je, da vi lahko potujete sami, jaz pa ne. In če moram jaz s sabo vzeti spremljevalca, bo njegova vozovnica zastonj, da ne bom imel dvojnega stroška.« Ker v Evropi invalidi nimajo enotne izkaznice, skušajo prav zdaj to urediti, kar je potrdila tudi Saša Mlakar z direktorata za invalide na MDDSZ: »Delamo za evropsko enotno kartico, ki bo veljala za vse. Vse tisto, kar bo veljalo za slovenske osebe s posebnimi potrebami, bo torej veljalo tudi za tuje. Vendar se je to šele začelo, gre pa za postopek, ki bo trajal še najmanj leto dni.«

Pritožba zaradi slabega vtisa

Uslužbenka SŽ je torej ravnala po predpisih, ko je spremljevalki slepega nemškega državljana zaračunala vozovnico. Ne glede na to pa je bila njena obrazložitev, namreč da je vozovnico treba plačati, ker »je Slovenija v krizi«, vse prej kot ustrezna, poudarjajo na MDDSZ, kjer njen način ocenjujejo kot »sporen« in »nezakonit«. Zato bi se, pravijo, potnik lahko pritožil pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. A on je s svojo spremljevalko in slabim vtisom, ki ga je naredila uslužbenka Slovenskih železnic, že davno v Berlinu.