Vlada je danes določila razrez prihodkov in odhodkov za prihodnje leto in leto za tem. Na odhodkovni strani je določila največji možni obseg odhodkov na postavki integralnih sredstev. V letu 2014 ta znaša 7,861 milijarde evrov, v letu 2015 pa skoraj 7,953 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Večji manevrski prostor pri sredstvih EU
Nekoliko več manevrskega prostora si vlada v tem trenutku pušča pri sredstvih EU in pri namenskih sredstvih. Pri črpanju evropskih sredstev je treba po besedah Vraničarjeve upoštevati tako iztekajočo se trenutno večletno proračunsko obdobje in začetek novega obdobja 2014 - 2020. Ministrstva so zato dobila nalogo, da ocenijo realne možnosti črpanja za eno in drugo leto.
Glede skupne ravni odhodkov in prihodkov je državna sekretarka povedala, da želi vlada obseg odhodkov prihodnje leto ohraniti približno v okvirih sprejetega proračuna, to je pri 9,3 milijarde evrov. Prihodki pa naj bi okvirno znašali 8,25 milijarde evrov.
Za 2015 vlada načrtuje približno enako raven odhodkov kot prihodnje leto, prihodki pa naj bi bili nekoliko višji, saj se takrat v skladu s sedanjimi napovedmi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj že lahko pričakuje rahla rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Upoštevajo že dosežene dogovore s sindikati javnega sektorja
Vlada je danes sicer določila tudi okvirni razrez po posameznih uporabnikih za obe leti. Gradivo je še interno in je odvisno od ukrepov po ministrstvih in od dogovora na ravni vlade ter od zmožnosti pri črpanju sredstev EU. Vraničarjeva zato ni želela dati napovedi glede krčenja odhodkov po posameznih resorjih.
Vlada pri pripravi proračunov upošteva že dosežene dogovore s sindikati javnega sektorja, morebitne nadaljnje dogovore pa bo vključila pozneje, je dejala državna sekretarka, ki prav tako ni želela komentirati, kaj bo vlada na današnjem sestanku predstavila sindikatom.
Da bi lahko pravočasno zaključile pripravo obeh proračunskih dokumentov, je vlada ministrstvom naložila, da v relativno kratkem roku pripravijo ukrepe za doseganje zastavljenih omejitev in do konca avgusta pripravijo morebitne potrebne zakonske spremembe.
Nadaljevanje razprave konec avgusta
Vlada je ministrstvu za pravosodje ob tem naložila, da pripravi vse potrebne dokumente za ravnanje s stvarnim premoženjem, ministrstvo za notranje zadeve pa mora oblikovati okvirne kadrovske načrte za obe leti.
Nadaljevanje proračunske razprave je predvideno za konec avgusta, ko naj bi uporabniki že imeli finančne načrte, proračunska predloga pa bi vlada lahko pripravila do 20. septembra. Oba akta naj bi v DZ nato poslala do 1. oktobra, kot je to določeno z zakonom o javnih financah, je napovedala Vraničarjeva.
Sprejeti rebalans je realen
Glede letošnje proračunske realizacije pa državna sekretarka še naprej ocenjuje, da je sprejeti rebalans realen in da ga bo mogoče izpeljati v zastavljenih okvirih.
Dejstvo, da je primanjkljaj po šestih mesecih dosegel že skoraj 1,3 milijarde evrov, medtem ko je za celotno leto predviden pri 1,5 milijarde, je komentirala z besedami, da dinamiki prihodkov in odhodkov nista usklajeni.
Na prvo polovico leta je tako odpadla večina odhodkov za servisiranje javnega dolga, zato je bil primanjkljaj sorazmerno višji, je sklenila Vraničarjeva.
