Konferenca se bo odvila 7. novembra v Ljubljani. Pogovarjali smo se z vodjo projekta, Gajo Brecelj.

Kaj je cilj projekta?

Namen konference je v prvi vrsti povezovanje vseh tistih, ki že delujejo in tistih, ki naj bi delovali pri zagonu zelenih delovnih mest v Sloveniji. Cilj je torej predstaviti makro družbeni potencial po področjih, ki so najbolj perspektivna. Tu so predvsem pomembni posamezniki z ministrstev, lokalnih skupnosti, podjetij, nevladnih organizacij, interesnih združenj, izobraževalnih ustanov.

Konferenca je pravzaprav zagon projekta Spodbujamo zelena delovna mesta. V okviru tega nameravamo izvesti obširno analizo potreb v Sloveniji, izvedli bomo 24 izobraževalnih seminarjev, razposlali pa bomo tudi priporočila, ki bodo naslovljena na vse relevantne subjekte v odločevalnem sektorju.

Pomembno je poudariti, da morajo biti zelena delovna mesta rezultat trajnostne razvojne vizije, ne pa sama po sebi cilj politik. Cilj mora biti razvojni model, ki prinese takšna delovna mesta. Ne sme se namreč zgoditi, da bi več odpadkov pomenilo več zelenih delovnih mest. Priti moramo v stanje, ko bo odpadkov v osnovi vse manj.

Kaj pravzaprav so zelena delovna mesta?

Po eni strani so to delovna mesta, ki imajo čim manjši negativen vpliv na okolje, obenem pa so tudi pravična in dostojna. Družbenega vidika ne smemo spregledati. V tem kontekstu je potrebno pod vprašaj postaviti nekatere koncepte, na katere smo močno navajeni. Denimo nenehna materialna rast. Cilj bi morala biti Slovenija kot odprta in pravična družba, ki omogoča kakovostno življenje.

Konkretneje?

V Sloveniji so to predvsem delovna mesta v lesno predelovalni industriji, ekološko kmetijstvo, recikliranje odpadkov, obnovljivi viri energije, javni prevoz, trajnostni turizem. To so tudi tista delovna mesta, ki se naslanjajo na lokalne naravne in človeške vire.

Kako bi se lahko zagotovila boljša podpora tem delovnim mestom?

Smiselna je podpora s strani zakonodaje, hkrati pa tudi na področju razvoja. Potrebno je vlagati v razvoj storitev in produktov, ki bodo lahko tržni na domačem prizorišču. Slovenija kot članica EU mora upoštevati strategije razvoja. Tu se kot eden izmed ključnih potencialov omenjajo zelena delovna mesta. V naslednji finančni perspektivi bo veliko sredstev namenjenih za razvoj tega področja.

Vsa napredna podjetja, organizacije in posameznike, ki že delujejo v tej smeri, je potrebno podpreti in jih postaviti za zgled drugim. Teh je v Sloveniji že zelo veliko. Najdemo jih na vseh področjih.

Če se osredotočiva na turizem. Kako lahko nekdo v tem sektorju deluje zeleno?

Turizem je še toliko bolj privlačen za razvoj in promocijo države, saj združuje vse segmente. V prvi vrsti mora zeleni turizem združevati lokalno skupnost – dobavitelje in storitve. Turistom se tako nudi lokalno ekološko pridelano hrano, skrbi se za ekološko ozaveščeno mobilnost, nastanitvene kapacitete izrabljajo energetsko obnovljive vire, ipd.

So v Sloveniji določeni potenciali, ki bi jih lahko bolje izkoristili?

Kratkoročno je zelo velik potencial v energetski sanaciji stavb. Poleg tega, da bi ta omogočala veliko novih delovnih mest, bi nudila tudi znatne finančne prihranke.

Se vam zdi, da smo Slovenci zeleno ozaveščeni?

Javne raziskave kažejo, da smo precej. Smo zaskrbljeni, želimo si, da bi tudi odločevalci več naredili na tem področju. Hkrati pa praksa kaže razkorak. V okviru teh raziskav je namreč večina vprašanih odgovorila, da sami na tem področju zelo malo naredijo.