V prvi letnik magistrskega študija športne vzgoje na ljubljanski fakulteti za šport se je prijavilo 38 študentov. Če bodo vsi do 25. septembra opravili svoje študijske obveznosti za prvo stopnjo študija, jih bo le dobra polovica študirala redno in brezplačno, preostalih 18 pa se bo moralo zadovoljiti z izrednim in torej plačljivim študijem. Magistrski študij morajo opraviti, če želijo poučevati v šolah, v nasprotnem primeru jim ostane le poučevanje na športnih tečajih ali pri obšolskih dejavnostih. Če torej ne bodo uvrščeni med redne študente, bo že za polovico znižana šolnina zanje znašala okoli 3500 evrov, nam je povedala vodja referata Maja Podgoršek Ušeničnik.
Študentom se ne zdi pošteno, da imajo na voljo le 20 rednih vpisnih mest, medtem ko se je leto prej lahko redno vpisalo kar 50 študentov. Poleg tega o možnosti, da bodo morali del študija, ki jim bo prinesel želeni poklic, plačati, niso bili obveščeni, ko so se na fakulteto vpisovali. Na fakulteti pa so nam pojasnili, da so vpis prilagodili lanskemu zanimanju za to smer magistrskega študija (v prvi letnik magistrskega študija te smeri se je vpisalo 22 študentov) in trenutnim finančnim razmeram na fakulteti.
Opetnajsteni tudi v Mariboru
V še bolj brezizhodnem položaju pa so še vedno študentje, ki so na mariborski pedagoški fakulteti končali prvo bolonjsko stopnjo programa glasbena pedagogika. Da bi lahko poučevali glasbeno umetnost v šoli, bi morali opraviti še magistrski študij, ki pa letos ni bil razpisan, saj ga na NAKVIS še niso akreditirali. »Tudi če bi bil program pravočasno akreditiran, ga po vsej verjetnosti ne bi izvajali, saj se je zanj zanimalo le šest ali sedem študentov. Izvajali bi ga, če bi se jih vpisalo vsaj 15,« nam je pojasnil dekan fakultete dr. Samo Fošnarič. Podoben prag so postavili tudi za druge smeri, kot je denimo likovna pedagogika, kjer pa bodo magistrski študij izvajali, saj je prijavljenih dovolj študentov.
Študentje glasbene pedagogike so ogorčeni, saj so se prav tako na fakulteto vpisali v dobri veri, da bodo bodoči učitelji glasbe. Dekan jim je zagotovil, da bodo študij lahko nadaljevali prihodnje leto. Letošnje študijsko leto pa lahko izbirajo med absolventskim stažem ali pa vpisom na katero drugo magistrsko smer, za katero pa bodo morali opraviti diferencialne izpite.
Kot je znano, za nastali položaj v Mariboru odgovornosti ni prevzel nihče. Nam je pa dekan Fošnarič pojasnil, da se je akreditacija programa na NAKVIS zavlekla tudi zaradi kadrovskih težav na fakulteti. Program magistrskega študija glasbene pedagogike so imeli pripravljen že pred dvema letoma, a kriza in poslabšanje razmer sta povzročila odhode ključnih ljudi, ki naj bi bili na magistrskem programu nosilci predmetov. Šele ko so našli zamenjave, kar je po njegovih besedah za tako redke akademske poklice težko, so se postopki na NAKVIS lahko nadaljevali, je še pojasnil dekan.