Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour je pohvalila razpis v delu, ki se nanaša na poklicne in strokovne šole. Po njenih besedah razpis tem šolam omogoča izvajanje programov, za katere so verificirane. To velja tudi za poklice, za katere trenutno ni veliko zanimanja, vendarle pa bi jih veljalo ohraniti tudi v prihodnje, saj jih bo Slovenije zagotovo še potrebovala, je dejala.
Al-Mansourjeva je tudi pozdravila odločitev ministrstva, da v večjem delu prisluhne predlogom gimnazij glede vpisnih mest. Po njenih besedah vtis nekoliko najbolj pokvarijo primeri ljubljanskih gimnazij Ledina in Šentvid ter ptujske in novomeške gimnazije. Njihovih predlogov glede vpisa v šolskem letu 2013/2014 namreč ministrstvo ni upoštevalo.
V Skupnosti gimnazij Slovenije niso zadovoljni z zmanjšanjem števila vpisnih mest na nekaterih gimnazijah. Po besedah predsednika skupnosti Janeza Pastarja ministrstvo s takšnim pristopom ne bo povečalo zanimanja za poklicne in strokovne šole. Pastar je prepričan, da bi se moralo ministrstvo tega problema lotiti na drugačen način.
Kot pravi Pastar, jih vodstvo ministrstva na izredni skupščini Skupnosti gimnazij Slovenije, ki je bila 4. januarja, ni prepričalo z argumenti za zmanjšanje števila vpisnih mest na gimnazijah. Pastar zato upa, da bo ministrstvo odobrilo dodatne oddelke, če bo zanimanje za vpis na gimnazije, ki imajo manj razpisanih vpisnih mest od predloga, veliko.
Na Ekonomski šoli Ljubljana so šele z objavo razpisa izvedeli, kaj jih čaka v šolskem letu 2013/2014. Po besedah ravnateljice Eve Kardelj Cvetko so zadovoljni, da ostajajo samostojna šola. Ministrstvo jim namreč pred objavo ni odgovorilo na vprašanje, ali bodo v prihodnjem šolskem letu ohranili vpis v prvi letnik ter ostali samostojna šola, ali pa jih vendarle čaka združitev z ekonomsko srednjo šolo na Roški.
"To, da ostajamo v stavbi na Prešernovi 6 in ohranjamo tradicijo izjemne šole, ki zagotavlja vzgojno in izobraževalno kakovost na izjemno visokem nivoju, me seveda veseli. Skrbi pa me zmanjšanje razpisanih oddelkov gimnazijskega programa, kar znižuje možnosti vpisa dijakom, ki so že odločeni za našo šolo," pravi Kardelj Cvetkova.
Po besedah ravnateljice manjše število razpisanih oddelkov pomeni znižanje števila ur za okoli tri zaposlene, razporejeno na približno 12 učiteljev: "To pomeni precejšen strošek za državo in nižjo plačo za učitelje teh predmetov. Nenazadnje morda tudi nepolno delovno obveznost strokovnih, administrativnih in drugih zaposlenih, ki niso pedagoško osebje. Pomeni tudi zmanjšanje sredstev za materialne stroške, kar posledično povzroči slabše vzdrževanje stavbe."
Kot poudarja Kardelj Cvetkova, jo tolaži misel, da sme verjeti ministru Žigi Turku, ki je v svojem javnem izvajanju zagotovil, da bodo šole, ki bodo imele večji vpis od zmanjšanega števila oddelkov, lahko odpirale dodatne oddelke. "Kaj se bo še dogajalo v prihodnosti, bomo videli. Mi bomo ohranili visoko strokovnost, voljo do dela, sodelovanje znotraj in zunaj šole in povezanost, ki smo jo že izkazali," dodaja ravnateljica.
Ministrstvo za izobraževanje je danes objavilo razpis za vpis v srednješolske programe za šolsko leto 2013/2014. Skupaj je vpisnih mest več kot lani, nekoliko pa je manjše število mest za splošne in strokovne gimnazije. Osnovno šolo letos zaključuje 17.640 učencev, v prvih letnikih na srednjih šolah pa bo na voljo skupaj 22.759 mest.
Letošnji razpis prinaša več vpisnih mest kot lani, čeprav je devetošolcev manj. Največ pozornosti razpis namenja poklicnemu in strokovnemu izobraževanju, saj šolam omogoča vpis v večino programov, za katere so predlagale razmestitev prostih mest.
Če bo veliko zanimanje za vpis v gimnazije, ki bodo imele razpisanih manj mest, kot pa so jih same predlagale, bodo šole lahko ministrstvo zaprosile za odobritev dodatnih oddelkov. O prošnjah se bo ministrstvo odločalo ob upoštevanju celotne srednješolske mreže v državi.
