Kljub temu da so se cenzusi za subvencionirano šolsko malico in kosilo februarja nekoliko sprostili, morajo nekateri učenci še vedno izstopiti iz vrste za kosilo. Njihove družine bodisi nekoliko presegajo zneske dohodkov, ki bi jim omogočali brezplačno malico in kosilo, bodisi ne zmorejo ali si zaradi stigme ne upajo poiskati pomoči. Zato so se pobudniki akcije Siti besed odločili, da jo bodo nadaljevali. Kar okoli 40 šol, več kot polovica teh, ki so za pomoč zaprosile lani, je izrazilo potrebo po vnovični pomoči. »Vsaj 500 otrokom bi radi zagotovili kosila, za kar bi potrebovali več kot 23.000 evrov na mesec,« je povedala generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Majda Struc. Ob tem pa želijo, dodaja, da bi se stvari premaknile tudi v zakonodaji, da tovrstna pomoč ne bi bila več potrebna.
Ko se dolgovi nabirajo
Čeprav se v osnovni šoli Nove Fužine soočajo z neplačniki šolske prehrane, nihče od učencev ne ostane lačen, zagotavlja ravnateljica Damjana Korošec. Nekatere družine namreč le za nekaj evrov presegajo cenzus za brezplačno malico ali kosilo. Takšnim, če so le pripravljeni priti v šolo in svetovalnim delavcem zaupati svoje težave, pomagajo tudi z denarjem iz šolskega sklada. »A tudi tega je treba pravično razdeliti med vse, ki potrebujejo pomoč,« se zavzema ravnateljica. »Vendar otrok ne sme biti kaznovan za težave staršev,« je odločna in pojasnjuje, da še nikoli nobenemu učencu niso preprečili pojesti malice. Nekoliko drugače pa je s kosili. Zgodilo se je že, pripoveduje, da starši kljub opozorilom dolgov za šolsko prehrano niso poravnali, o možnih oblikah pomoči pa se niso želeli pogovarjati. Otroku so tako namesto kosila ponudili kruh in sadje, od staršev pa so dolgove izterjali po sodni poti.
Sodnih poti za izterjavo dolgov za šolsko prehrano še niso uporabili v osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem, pravi računovodkinja Gordana Ramšak. »Če so družine presegle cenzuse za brezplačne malice in kosila, se nam je doslej vedno uspelo dogovoriti za drugačno pomoč pri humanitarnih organizacijah,« je zadovoljna. Prav tako zagotavlja, da brez malice ne ostaja nihče, se je pa že zgodilo, da kakemu učencu niso pustili na kosilo, ko so neplačani zneski za šolsko prehrano postali previsoki. A so mu, tako kot na drugih šolah, ponudili kruh in sadje, ki sta učencem vedno na voljo.
Evro na evro kosilo
Znesek, ki omogoča brezplačno kosilo, je prenizek in bi se moral po besedah Majde Struc zvišati, da bi bilo do brezplačnih kosil upravičenih več otrok. Prazni želodci povzročajo hude duševne stiske staršem, ki svoje družine ne zmorejo več preživeti in oklevajo z obiskom centra za socialno delo. »Vse življenje so pošteno delali in preživljali družino, zdaj pa se težko postavijo v vrsto med tiste, ki zase in za bližnje ne zmorejo več poskrbeti.«
V lanskem šolskem letu so po besedah predsednice ZPMS Darje Groznik v akciji zbrali 136.500 evrov in s tem pomagali 532 otrokom iz 79 šol. Upali pa so, da bo zakonodaja poskrbela za to, da takšna pomoč ne bo več potrebna. Petra Ravnik iz Studia Marketing, kjer se je akcija začela, sicer priznava, da so se razmere predvsem pri šolskih malicah z novo zakonodajo izboljšale. A za kosila, ki so za marsikaterega šolarja edini topel obrok v dnevu, je mnogo šolarjev še vedno prikrajšanih.
Kako zaprositi za pomoč ali kako sodelovati kot donator, si lahko preberete na spletni strani www.sitibesed.si. Pobudniki akcije poudarjajo, da ne zbirajo le velikih donacij, temveč tudi minimalne zneske. Poleg posameznikov pa nagovarjajo tudi podjetja, naj razmislijo, ali bi morda denar, ki bi ga sicer porabila za poslovna darila, namenila v dobrodelne namene, kot je to s čekom za 10.000 evrov na primer včeraj naredila zavarovalnica Generali.
