Omenjeno sodišče je predsednika SDS Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča v sredo spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Janša je bil obsojen na dve leti zapora, Krkovič in Črnkovič pa na 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov denarne kazni.

Do letošnjega januarja je postopek tekel zoper pet obtoženih, od takrat dalje pa sta poslovnež Walter Wolf in nekdanji predsednik HSE Jože Zagožen izločena iz postopka. Postopek zoper njiju se bo končal, ko bo mogoče, so pojasnili na sodišču.

Pri Zagožnu je to odvisno od njegovega zdravstvenega stanja. Sodišče je aprila pridobilo izvedensko mnenje, ki kaže, da Zagožen še najmanj pol leta ni zmožen udeležbe na glavni obravnavi. Po tem roku bo sodišče odredilo dopolnitev izvedenskega mnenja.

Sojenje proti Wolfu se bo začelo nemudoma, ko bo prijet

Zoper Wolfa pa je odrejen pripor, razpisana mednarodna tiralica ter evropski nalog za prijetje in predajo. Ko se bo to zgodilo, bo nemudoma steklo sojenje, pravijo na sodišču. Možnosti, da bi zoper Wolfa kazenski postopek vodili v odsotnosti pa ni, so še razložili.

Sojenje v zadevi Patria se po oceni sodišča od drugih postopkov razlikuje po trajanju, obsežnosti dokaznega gradiva in zahtevnosti dokaznega postopka, nenazadnje pa tudi po izjemnem zanimanju medijev, politike in druge javnosti.

Na sodišču so tudi omenili, da je lani bilo v pritožnem postopku potrjenih 81,69 odstotka sodb, ki se jih je izpodbijalo, 7,75 odstotka je bilo spremenjenih, 10,56 odstotka pa razveljavljenih. Leta 2011 je bilo potrjenih 78,75 odstotka sodb. Vsi trije v sredo obtoženi so namreč napovedali pritožbo. To bodo lahko vložili v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, kar se bo po predvidevanjih sodišča zgodilo po sodnih počitnicah.

Na sodišču se sicer tudi zavedajo, da se številnim komentarjem in vrednostnim ocenam sodbe ni mogoče izogniti, želijo pa ob tem opozoriti, da je sodnikova neodvisnost najpomembnejši steber pravne države.