Sodnica Klajnškova v obrazložitvi: Janša je želel ostati “neviden”

Dejanje storjeno v sostorilstvu

Kakor ugotavlja sodišče, je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu. Glede na način in okoliščine storitve kaznivega dejanja se Janša v postopku nabave oklepnikov ni želel osebno sestati s predstavniki Patrie Vehicles Oy. Janše se ni smelo na zunaj vključevati, torej javno izpostavljati, ker je bilo to zanj preveč nevarno. Zato brez sodelovanja Jožeta Zagožna (njega je sodišče zaradi bolezni izločilo iz postopka) ne bi bil seznanjen s predlogi finske strani, tudi glede obljubljenega plačila provizije ne, piše v sodbi.

Glede na vlogo Janše kot predsednika vlade in ključnega določevalca pa tudi Zagožen brez opisanega sodelovanja in usklajevanja z Janšo ne bi mogel storiti očitnega kaznivega dejanja, je ocenila sodnica.

Klajnškova je zapisala, da se je s tem, ko so vse vpletene strani kot ključno osebo omenjale prav Janšo, ki je bil v času postopka nabave osemkolesnikov predsednik vlade, kronološko in logično v celoti zaključen krog delovanja. V tem postopku sicer ni bilo mogoče ugotoviti neposredne komunikacije med Janšo in predstavniki Patrie, saj je Janša "več kot očitno želel ostati neviden", kakor po besedah sodnice izhaja tudi iz zaseženih elektronskih sporočil.

»Premierja naj se ne vpleta«

Predstavnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen je posrednika v poslu z oklepniki Hansa Wolfganga Riedla oktobra 2005 namreč v elektronskem sporočilu prosil, če lahko s posrednikom Walterjem Wolfom dosežeta slovenski sestanek s predsednikom vlade Janšo, Riedl pa mu je odgovoril, da Zagožen preko Wolfa "močno priporoča, da se premiera ne vpleta, saj če novinarji dobijo informacijo o tem sestanku, bodo vsi v globokih težavah", tako je predlagal sestanek brez Janše.

Iz sporočil Reidla Niittynenu izhaja, da je Janša Zagožnu naročil, da naj drži projekt v strogi tajnosti in sam vodi zadevo, sam pa se ne bo srečal z nikomer od proizvajalcev, ker da je to preveč tvegano zanj. Ti zapisi kažejo na očitno vpletenost Janše kot premiera in njegovo bistveno vlogo pri pridobitvi posla ter na Zagožna kot vplivno osebnost v slovenskem prostoru in kot predstavnika Janše.

Stiki z Zagožnom zelo pomembni

V sodbi piše, da je bila Patria seznanjena s tem, da bo tehnična zmogljivost predstavljala 30 ali 40 odstotkov možnosti za uspeh na razpisu, ostalo pa bo odvisno od politične odločitve. Zagožen je bil predstavnikom Patrie predstavljen kot svetovalec predsednika vlade Janše ter nekdo, ki ima zelo močen položaj in ga Janša zelo upošteva. Zato so bili stiki z Zagožnom za Patrio zelo pomembni, ugotavlja sodišče.

Tako sodišče navaja zaznamek Patrie, da bo Zagožen dokumentacijo v zvezi z oklepniki posredoval Janši. V sodbi se omenja tudi elektronsko sporočilo, ki ga je 22. julija 2005 na predstavnika Patrie za Slovenijo Reija Niittynena naslovil posrednik v poslu z oklepniki Hans Wolfgang Riedl. Ta je zapisal: "S strani predsednika vlade in dr.Z. nam je bilo obljubljeno, da bodo podprli le nas".

Le šest dni kasneje je Riedl sporočil Niittynnenu, da jim je dr. Zagožen zagotovil, da skrbno spremlja projekt in da imata on in premier vse pod nadzorom.

Sodišče je ovrglo tudi Zagožnov zagovor, da z Janšo praktično nista imela stikov, saj iz podatkov analize prometa telefonskih številk izhaja, da je sta bila Zagožen in Janša v kontaktu najmanj prek SMS sporočil. Podatki segajo le do 25. novembra 2006, saj so izdelani za zadnjih 24 mesecev od pridobitve odredbe. Operaterji namreč po zakonu o komunikacijah niso dolžni podatke hraniti dlje kot 24 mesecev.

Janša in Zagožen med 10. in 22. avgustom 2005 seznanjena z obljubljenim plačilom provizije

Način komuniciranja med vpletenimi v afero Patria ter drugi dokazi potrjujejo, da sta bila Jože Zagožen in Janša Janša v času od 10. do 22. avgusta 2005 seznanjena z obljubljenim plačilom provizije, je v sodbi ugotovila Klajnškova.

Klajnškova je v pisnem odpravku sodbe pojasnila, da Janševo seznanjenost z obljubljenim plačilom provizije med med drugim dokazuje način komuniciranja predstavnika Patrie za Slovenijo Reija Niittynena s posrednikom Patrie Hansom Wolfgangom Riedlom, Riedla s posrednikom Walterjem Wolfom, Wolfa z Zagožnom in Zagožna z Janšo. Zagožen je predplačilo provizije kasneje še večkrat terjal, pa čeprav v dokaznem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, kje in točno na kakšen način je do tega prišlo, je zapisala sodnica.

Sodišče ne verjame Janši, da kot predsednik vlade ni bil seznanjen, da v času njegovega mandata poteka za Slovenijo tako velik projekt, kot je bil nakup 135 oklepnikov 8x8. Janševa navedba, da je šlo za projekt njegovega predhodnika Antona Ropa, po navedbah v sodbi ne drži, saj so bili vsi dejanski postopki v zvezi z oddajo naročila zaupne narave za nakup kolesnikov 8x8 na obrambnem ministrstvu realizirani v času mandata njegove vlade.

Navzven prikazana nezainteresiranost Janše

"Čeprav je bila navzven prikazana nezainteresiranost Janše za projekt, kot jo je opisal tedanji obrambni minister Karl Erjavec, in se predstavnikom Patrie ni uspelo neposredno srečati z Janšo, je mogoče utemeljeno zaključiti, da je bil Janša dejansko po neformalni poti seznanjen s potekom projekta oziroma s postopkom ter da je z Zagožnom spremljal priprave na izvedbo postopka oddaje naročila, ga nadzoroval in bil o njem obveščen," ugotavlja sodišče.

Elektronska sporočila, v katerih se omenjata Zagožen in Janša, po navedbah sodnice predstavljajo vsebinsko logično in zaključeno celoto, njihova vsebina pa da je taka, da si je Riedl kot avtor sporočil preprosto ni mogel izmisliti, kot to zatrjuje obramba.

Marija Badovinac Črnkovič iz podjetja Rotis je pripravila osnutek elektronskega sporočila, ki naj bi ga poslali Riedlu in v katerem piše, da bo treba odločitev uskladiti še s predsednikom vlade. To je za sodišče le dodatna potrditev Janševe vloge. Če Janša ne bi imel nobene vloge v postopku, tudi ne bi bilo razloga, da bi bil v zapisih sploh omenjan, je zapisala sodnica.

Rotis se je moral uskladiti s premierjem

Dejstvo, da je Rotis na sestanku 1. septembra 2005 Patrii predstavil prav Zagožen, in navedba Niittynena, da je Patriina izbira Rotisa prišla prek Janševe stranke, vodita v zaključek, da je moral Rotis odločitev o imenovanju še uskladiti s premierom.

Iz zapisnika sestanka med Rotisom in Patrio z dne 17. februarja 2006 pa je razvidno, da je lastnik Rotisa Ivan Črnkovič povedal, da Rotis uživa simpatije slovenskih politikov.

Že v matrici vplivnosti projekta v Sloveniji, označeni z datumom 10. maj 2005 je zapisan predlog za strukturo stroškov in zapis: "WW-jev delež je 3 odstotke, o tem se da mogoče še pogovoriti. Večje vprašanje pa je stranka premiera Janše in njene potrebe". Niittynen je na sodišču pojasnil, da dokument temelji na špekulativnem pogovoru, ki sta ga imela z Riedlom spomladi 2005, ko sta se vozila z Dunaja. A sodnica meni, da temu ne gre slediti, saj v primeru špekulativnega pogovora ne bi bilo razloga, da se ga zapisuje v predlog za strukturo stroškov.

Iz sporočila, ki ga je 10. avgusta 2005 Niitttynen poslal Riedlu, izhaja, da naj bi bila predlagana skupna provizija 8,5 odstotka, Niittynen pa je Redla prosil, naj preveri zneske, da se doseže drugačen obseg.

V dokumentu, zaseženem v hišni preiskavi pri Wolfu, je med drugim navedeno "4,2 Org", zraven pa pripis "organisation" , torej organizacija in "SDS PM Janza". To po zapisu sodnice povsem jasno kaže, da "organizacija" predstavlja stranko takratnega premiera Janše.

»Kaže, da pri določitvah odstotkov ni šlo za špekulacije«

Glede razdelitve odstotkov je Niittynen potrdil, da gre za njegov predlog sheme delitve odstotnih deležev svetovalnih provizij in da je takrat menil, da bo del, ki bi se plačal Wolfu, preko njega posredovan Zagožnu "in takrat je bil že vključen delež za organizacijo". "Vse to kaže, da pri določitvah odstotkov ni šlo za špekulacije," je navedla sodnica.

Z navedbo Niittynena, da je skupina za marketing pri Patrii dala odobritev za morebitno plačilo stranki, je potrjena trditev tožilstva, da so podporo stranki v obliki provizije obljubili in se z njo strinjali najmanj trije, ki so v Patrii imeli to pristojnost.

Sodnica meni, da ni dvoma, da sta Janša in Zagožen izkoristila svoj vpliv, ki je bil vezan na funkcije, ki sta jih imela, tako v gospodarstvu kot politiki.

Zato za zaključek sodišča, ali je Janša s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja, ni odločilno, da so zaslišane priče skoraj enotno zatrjevale, da v postopku oddaje naročila ni prihajalo do pritiskov ali drugih nepravilnosti.

Iz listinske dokumentacije pa izhaja, kakor navaja Klajnškova, da so obstajala najmanj prizadevanja za vpliv tako na vsebino tehničnih specifikacij kot tudi na izbiro najugodnejšega ponudnika.