Predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj je na današnji novinarski konferenci predloga novel zakonov o sodiščih in sodniški službi, ki ju je 6. junija potrdila vlada in ju bo kmalu obravnaval DZ, označil kot primer nedomišljene sodne reforme in parcialne rešitve, ki pa jim v Sodnem svetu nasprotujejo.
Člane Sodnega sveta v omenjenih novelah moti zlasti določba, ki uvaja nadzorno službo, ki bo delovala na ministrstvu za pravosodje in javno upravo in bo preverjala, ali posamezno sodišče izpolnjuje letne načrte dela. V primeru, da bo ocenila, da načrt dela ni uresničen zadovoljivo, pa bo lahko predlagala razrešitev predsednika sodišča.
Po besedah podpredsednice Sodnega sveta Mateje Končina Peternel gre za neposreden vzvod izvršilne veje oblasti na vrh sodstva, ki je vprašljiv, saj se lahko zdajšnje občutljivo ravnovesje vseh teh vej oblasti hitro poruši, je opozorila.
Tudi Vlaj nasprotuje takšnemu zagotavljanju učinkovitosti sodnikov iz vrha navzdol. Učinkovitost lahko zagotovijo le sami sodniki, ne pa nek nadzor, je opozoril. Moti ga tudi to, da omenjeni noveli jemljeta Sodnemu svetu nekatere pristojnosti in jih prenašata na vrhovno sodišče.
Sodni svet ni bil seznanjen s pripravo novel
Končina Peternelova je opozorila, da noveli ne bosta prinesli hitre rešitve stanja v sodstvu, kot se to pogosto prikazuje danes. Ocenjuje namreč, da ne gre za pravo reformo, pač pa le - z izjemo ustanovitve nadzorne službe na ministrstvu - za manjše popravke.
Član sodnega sveta Marjan Feguš je opozoril, da Sodni svet ni bil seznanjen s pripravo obeh novel, zato si v prihodnje želi, da bi bil Sodni svet bolj vključen v pripravo zakonodaje. Prav tako si Sodni svet želi, da bi država oblikovala neko dolgoročno strategijo delovanja sodstva. Slednjo so po Vlajevih besedah do zdaj predlagali že večkrat, a za to ni bilo posluha. Nekoliko bolj optimističen glede tega je Vlaj po zadnjem sestanku pri premierki Alenki Bratušek.
Na današnji, sicer eni izmed redkih novinarskih konferenc Sodnega sveta, je bilo mogoče slišati tudi nekatere kritike sodstva. Član sveta Feguš je tako ocenil, da je stanje v sodstvu slabo, za to pa je po njegovi oceni nedvomno krivo tudi samo sodstvo. To se po njegovih besedah ob vsaki kritiki tako več ne more sklicevati na neodvisnost, pač pa se mora z napakami soočiti. A je ob tem Feguš tudi opozoril, da se stanje z nepremišljenimi posegi v sodstvo s strani izvršilne veje oblasti ne bo izboljšalo.
Končina Peternelova pa je priznala, da je za stanje v sodstvu deloma kriv tudi sam Sodni svet, ki bi lahko z javnim opozarjanjem na določene napake prispeval k boljšemu delovanju sodišč. A sta hkrati skupaj s predsednikom Vlajem tudi opozorila, da je Sodni svet kot nadzornik velikokrat vključen v same postopke preverjanja nepravilnosti, zato jih javno ne more komentirati.
