Kot je po današnjem srečanju socialnih partnerjev v Ljubljani za STA pojasnil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič, sta tako delodajalska kot sindikalna stran že pripravili svoja predloga ukrepov za izhod iz krize, "država pa ni rekla ne bele ne črne".
Za delodajalce pa so pogajanja o socialnem sporazumu smiselna le, če tudi vlada poda jasna izhodišča oz. vizijo in strategijo izhoda iz krize, je dejal Hribar Milič.
Hribar Milič ni prepričal delojemalcev
Po Hribar Miličevih besedah pogajanja in prepiri zgolj na ravni sindikati - delodajalci niso smiselni, saj da vlada tako ne bo naredila tistega, kar bodo želeli, temveč tisto, kar bo zapisala v koalicijski pogodbi. V tej pa po neuradnih informacijah, ki jih imajo, ne bo nekaterih ključnih ukrepov, kot so zdravstvena reforma, reforma trga dela, socialna kapica, pokojninska reforma, je naštel.
Ti argumenti pa očitno niso prepričali delojemalcev. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je za STA dejal, da je bilo doslej nekako dogovorjeno, da bo težišče dialoga na ravni delodajalci - sindikati in da bo vlada tisto, kar bo med njimi dogovorjeno, realizirala. Njena vloga je bila tako predvsem opazovanje in nadziranje, da morebitni dogovori ne bi ogrozili javnofinančnih ciljev.
"Za nas je bilo to normalno, sprejeto kot nekaj, čemur nismo nasprotovali," je navedel sindikalist. "Ampak očitno so delodajalci ocenili, da ta bipartitni dialog o različnih platformah ne bi dal rezultatov, ki jih pričakujejo," je bil kritičen.
Različni pogledi na izhod iz krize
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je bila po njegovih besedah zaradi novega preobrata slabe volje. Vlada naj bi namreč delodajalcem očitala, da se dogovori, med socialnimi partnerji sklenjeni decembra, spreminjajo prehitro.
Po prvotnem načrtu bi se namreč vsebinska pogajanja o socialnem sporazumu začela že decembra, a so delodajalci nato predlagali, da naj se sklene krajši dokument s ključnimi ukrepi in naj pogajanja ne potekajo po skupinah. Skladno s tem so predstavniki gospodarstva in delojemalcev pripravili nov nabor ukrepov, a se je že minuli teden izkazalo, da so si pri mnogih vsebinskih vprašanjih povsem nasproti in da bi bil izjemno težak že dogovor o skupnih imenovalcih.
Kaj je nesprejemljivo za delodajalce? "Zelo preprosto, sindikati bi z višanjem obremenitev gospodarstva in z ohranjanjem tega, kar trenutno predstavlja socialno raven v Sloveniji, gradili izhod iz krize. Mi pa mislimo, da je treba narediti korenite spremembe v javnem sektorju, zato da bomo lahko razbremenili gospodarstvo," je razlike opisal Hribar Milič.
Semolič: Treba je dvigniti domače povpraševanje
Sindikalni predlogi so taki, da bi krizo še poglobili, je prepričan. Če hočemo nova delovna mesta, med drugim potrebujemo spremembe v zvezi s trgom dela in zdravstveno reformo, je pristavil.
Semolič na drugi strani verjame, da je pot do gospodarske rasti in novih delovnih mest mogoča tudi s povečevanjem domačega povpraševanja oz. domače kupne moči. Kot je spomnil, na to, da šibka kupna pomoč duši gospodarstvo, opozarjajo tudi mnogi makroekonomisti.
"Mi menimo, da smo prišli do razmer, v katerih se gospodarska rast ne sme graditi na zniževanju socialnih pravic, standarda upokojencev, mladih," je naštel.
"Socialni sporazum za izhod iz krize 2014-2015 je že po imenu krizni sporazum. Če bomo izhajali iz koncepta, ki bi dodatno obremenil gospodarstvo, ne bo več delovnih mest, ampak jih bo manj. Ne bo izhoda iz krize, ampak se bomo še naprej utapljali v recesiji," so naknadno v sporočilu za javnost sporočili iz GZS.
Na GZS zavračajo očitke o kupovanju časa
"Na GZS odločno zavračamo insinuacije, da gre za kupovanje časa, manever ali še kaj, kar je bilo danes izrečeno na skupnem sestanku vladnih, sindikalnih in delodajalskih organizacij. Želimo samo to, da izhajamo iz realih razmer in jasnega koncepta prioritet," so sklenili.
Odločitev, ali se bodo pogajanja s socialnem sporazumu sploh nadaljevala, je zdaj torej v rokah vlade. Hribar Milič se boji, da sprejem dokumenta ni najbolj realen, saj da na sindikalni strani in pri političnih strankah ni prave volje za močnejše spremembe. Semolič pa je posvaril, da bi bila odpoved sporazumu velika napaka. Zadnji cilj socialnih partnerjev je bil sicer dokument sprejeti do 28. februarja.
