Čeprav aktualna vlada reševanje gradbeništva načelno postavlja na vrh seznama svojih prioritet, nekatere njene konkretne poteze ne govorijo temu v prid. Protikrizni davek na nepremičnine, ki naj bi se odmerjal le še letos in prihodnje leto, namreč po novem močno obremenjuje ravno gradbena podjetja – tudi tista, ki so že v stečaju.
Družba Tridana, ki na Vilharjevi cesti v Ljubljani gradi luksuzno stanovanjsko sosesko Situlo, je pred dnevi od davčne uprave prejela odločbo, po kateri mora plačati nekaj manj kot 230.000 evrov davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Veliko mesto v srcu prestolnice, kot se soseska oglašuje, sicer sploh še nima uporabnega dovoljenja. Gradnja bi morala biti dokončana že lani, vendar pa se je zaradi stečaja Kraškega zidarja, ki je bil glavni izvajalec del, zapletlo. Eden od družabnikov, nekdanji ljubljanski urbanist Igor Jurančič, dodaja, da se še vedno bojujejo tudi z likvidnostnimi težavami mnogih drugih izvajalcev.
Odločba o plačilu davka, ki je bil prvotno namenjen obdavčenju luksuza, je zato po njegovih besedah sodu izbila dno. »Kompleks, ki ga dokončujemo z velikimi napori in je financiran pretežno s posojilom banke, je namenjen za prodajo in ne za lastno uporabo. Gradbišče je pet let stalno zaposlovalo od sto do dvesto delavcev, še pred pridobljenim uporabnim dovoljenjem, ko je kompleks tehnično še gradbišče, pa država že terja davek v višini četrt milijona evrov, in to samo za letos. Preden bodo vsi prostori prodani, bo v sedanjih razmerah minilo nekaj let, medtem pa bomo očitno vsako leto znova kaznovani, ker nam jih ni uspelo prodati,« je ogorčen Jurančič.
Letos drugače
Kot pojasnjuje Igor Knez, namestnik direktorja pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo s področja gospodarstva, je bil sicer primarni namen davka na nepremično premoženje večje vrednosti obdavčitev premožnejših posameznikov, ne pa tudi gospodarskih subjektov. »S posredovanjem GZS smo dosegli takšne spremembe Zujfa, da poslovno premoženje – tudi stanovanjske nepremičnine, če so se oddajale v najem – davčno ni bilo obremenjeno. Vse preostalo nepremično premoženje istega lastnika, ki je presegalo vrednost enega milijona evrov, pa je bilo obremenjeno z davčno stopnjo 0,5 odstotka; če je presegalo vrednost dveh milijonov, pa z enim odstotkom.«
Vendar pa je zakon o izvrševanju proračuna RS za leto 2013 in 2014 to spremenil. Ne le da je ta minimalno osnovo zmanjšal z milijona na pol milijona evrov, ampak so z letošnjim letom obdavčena tudi stanovanja v poslovni rabi pravnih oseb. Torej ne le stanovanja, ki jih vlagateljem še ni uspelo prodati, ampak celo stanovanja, ki so del stečajne mase propadlih podjetij. Luksuz?
Na finančnem ministrstvu vztrajajo, da gre za premoženjski davek, ki bremeni nepremičnine, ki niso neposredno v funkciji opravljanja dejavnosti oziroma se ne uporabljajo za javni namen, kar torej vključuje tudi še neprodana ali celo nedokončana stanovanja. Cilj je napolniti državno blagajno, pravijo na ministrstvu, »obenem pa obdavčitev lahko prispeva tudi k racionalnejšim odločitvam vlagateljev glede prilagoditve prodajnih cen razmeram na trgu«.
Da gre za precej populistično razlago, trdijo vsi sogovorniki iz gradbenega sektorja. »Cene se težko bistveno znižajo, če so iz leta v leto bolj obremenjene z davščinami in drugimi prispevki. Poleg tega je treba vedeti, da so dejanski lastniki, ki cene določajo, banke; vlagatelji smo lastniki le še v zemljiški knjigi,« poudarja Nevenka Zekić, direktorica podjetja Mabre Inženiringa, ki je med drugim gradilo Dunajske kristale. Po njenem mnenju se bo nepremičninski krč zaradi tega zgolj okrepil, saj bo nezmožnost plačevanja visokih davkov povzročila nov val blokad na računih podjetij in posledično – sploh v luči novega insolventnega zakona – novi val stečajev.
Za komentar smo tako vprašali tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Stanko Stepišnik, vendar pa odgovora v štirih dneh nismo prejeli.
Država se je vrinila pred upnike
Da je »davek na luksuz« nekoliko izgubil svoj prvotni namen, pa še bolj očitno dokazuje dejstvo, da so obdavčena tudi stanovanja v stečajni masi propadlih gradbincev. Vegradu AM v stečaju je davčna uprava tako na osnovo 140 milijonov evrov, kolikor naj bi bila vredna še neprodana stanovanja v Celovških dvorih, odmerila za 700.000 evrov davka, nad čimer je stečajni upravitelj Bojan Klenovšek ogorčen. »Leta 2012 smo bili oproščeni tega davka tako po temelju kot po višini, letos pa je slika povsem drugačna. Kako so prišli do tako optimistične ocene, preprosto ne razumem, saj Celovški dvori tudi v svojih najboljših časih niso bili vredni toliko.« Na odločbo se bo pritožil, a tudi če mu ne ugodijo, podjetje preprosto nima sredstev za poplačilo niti prvega obroka, ki zapade v 30 dneh po prejetju odločbe.
»Nedavno so se pojavili določeni interesenti, ki so želeli stanovanja kupiti kot naložbo, vendar pa se je nato začelo govoriti še o novem (dodatnem) davku na nepremičnine, ki naj bi še posebej obremenil prazna stanovanja, zato se je tudi to ustavilo,« dodaja Klenovšek.
Na finančnem ministrstvu pravijo, da tudi podjetjem v stečaju nepremičnine, ki jih imajo v lasti, predstavljajo določeno premoženje in da morajo na to premoženje še vedno plačevati tudi druge dajatve, ki bi jim lahko očitali nepotrebno dodatno obremenitev podjetja v stečaju. Vendar pa, dodajajo, »noben davčni predpis takih podjetij ne obravnava kot izjemo in tudi v primeru davka na nepremično premoženje z vidika primerljive obravnave zavezancev ni razloga zanjo«.
Predsednik zbornice stečajnih upraviteljev Marko Zaman ob tem opozarja, da vlada po eni strani poudarja pomembnost poplačila upnikov, po drugi pa se sama vrinja prednje. »Spremenili smo celo insolventno zakonodajo, da bi zagotovili boljše poplačilo upnikov, hkrati pa sprejmemo zakon, po katerem moramo tudi v stečajnih postopkih plačevati davek na luksuz. To gre vendar nujno na škodo upnikov.« Banke bi se morale držati za glavo, še pravi Zaman in dodaja, da bo zbornica gotovo posredovala pri vladi, saj pripombe članov dežujejo. Ekonomist in nepremičninski strokovnjak dr. Ivo Lavrač nasprotno meni, da bo to stečajne postopke pospešilo.
Dr. Lavrač sicer pojasnjuje, da je bil z dosedanjim davkom po Zujfu davčni priliv zaradi številnih možnosti izogiba plačilu malenkosten in veliko manjši od napovedanega, saj je lani državi uspelo pobrati namesto predvidenih dvanajst milijonov zgolj milijon evrov iz tega naslova. »Njegov edini smisel je bil pravzaprav ta, da je vlada lahko rekla, da se trudi obdavčiti tudi bogate,« dodaja ekonomist. Nova verzija ima medtem nižjo mejo obdavčitve, obdavčujejo pa se tudi stanovanja, ki se oddajajo v najem, kar po Lavračevem mnenju nikakor ni smiselno. »S tem se destimulira dejavnost oddajanja v najem, ki bi jo z novim nacionalnim programom morali spodbujati.« A bo hkrati deloval tudi v smeri nižanja cen in povečevanja ponudbe nepremičnin na trgu, s čimer bo spodbujal prodajo, še dodaja Lavrač. »Prav je, da so obremenjeni vlagatelji, ki nočejo spustiti cen, saj bo to mogoče pomagalo, da nekatere nepremičnine postanejo funkcionalne in da se malo pospeši nepremičninski trg. Sicer pa bo ta začasni davek (odmerjen naj bi bil le še prihodnje leto) potrebno nadomestiti z normalnim davkom na nepremičnine.«