V kratkem času sta ob porodu v jeseniški splošni bolnišnici umrla dva novorojenčka. Eden pri samem porodu, smo izvedeli, eden pa naj bi minuli konec tedna umrl v UKC Ljubljana, kamor so ga prepeljali z Jesenic. Poleg tega naj bi imeli v kratkem obdobju še dva zapleta na porodniškem oddelku. Zaradi vsega tega naj bi se sprožil alarm tudi znotraj stroke. V jeseniški porodnišnici bodo opravili nadzor, opozorila, da je ponavljanje tovrstnih dogodkov ob sedanji organizaciji porodov v Sloveniji le vprašanje časa, pa se kar vrstijo.
Na Jesenicah smrti in zapletov še ne komentirajo, saj jih pregleduje posebna komisija. »Lahko le potrdim, da je v kratkem času prišlo do omenjenih nevarnih in nesrečnih dogodkov s področja porodništva. Posebna komisija bo opravila analizo in glede na to bomo, če bo treba, tudi ustrezno ukrepali,« je včeraj dejal direktor bolnišnice Igor Horvat.
Manj porodov, manj izkušenj
V jeseniški bolnišnici imajo od 600 do 700 porodov na leto, na Gorenjskem pa je porodnišnica tudi v Kranju, kjer je porodov več. Tako se na vsakih nekaj let, še zlasti pa ob zapletih, obudijo dvomi o smiselnosti dveh porodnišnic na Gorenjskem. Razprava, da je sedanje veliko število porodnišnic za otroke in porodnice prej nevarno kot koristno, je bila zelo burna že leta 2001. Takrat je v ljubljanskem kliničnem centru umrl dojenček, rojen ravno v jeseniški bolnišnici, komisija ministrstva za zdravje pa je njegovo smrt pripisala strokovni napaki in prepočasnemu ukrepanju v tej bolnišnici. Takratni minister za zdravje Dušan Keber se je namenil prevetriti organizacijo, kar bi pomenilo tudi združevanje nekaterih premajhnih oddelkov. Premalo izkušenj s težjimi primeri namreč pomeni večjo verjetnost, da se zaposleni ob izjemnih in zahtevnih primerih ne bodo najbolje odzvali.
Namere so takrat utonile v odporu lokalne politike, zdravstva in prebivalstva do sprememb, zgodba pa se je ponovila v ministrskem mandatu Dorijana Marušiča, ko je argumente v prid združevanju premajhnih porodnišnic razgrnil vrh slovenske ginekološke stroke. Postavili so kriterij, da porodnišnica ne bi smela imeti manj kot 1000 porodov na leto. Poleg jeseniške tega kriterija niso dosegale še brežiška, izolska, murskosoboška, novogoriška, ptujska, trboveljska in slovenjegraška porodnišnica. A ob ostrem odzivu lokalnih iniciativ v spregi z lokalno politiko vseh barv je tudi ta dokument obtičal v predalih.
Prim. Janez Remškar, ki je danes generalni direktor ljubljanskega Onkološkega inštituta, je ob novorojenčkovi smrti leta 2001 zaradi objektivne odgovornosti odstopil z mesta direktorja jeseniške bolnišnice. Remškar je ob odstopu opozarjal na sistemske oziroma organizacijske luknje pri porodih, ob ponovnih tragičnih dogodkih pa ugotavlja, da se žal v vmesnem času ni spremenilo praktično nič. »Če se zgodovina res ponavlja, pa se to ne dogaja zato, ker bi bili na Jesenicah površni zdravniki, ampak imajo tam enostavno premalo izkušenj. Prepričan sem, da v radiju 60 kilometrov ne potrebujemo treh porodnišnic, torej ljubljanske, kranjske in jeseniške. V Kranju bi lahko ohranili zelo močno ambulantno dejavnost, ženske iz teh krajev pa bi se pri porodih odločale med Jesenicami in Ljubljano. Tudi nasploh v Sloveniji ne potrebujemo 14 ginekološko-porodniških oddelkov. Premajhno število intervencij in procedur v bolnišnici je vedno potencialno nevarno. A doslej se ni zgodilo nič, saj se v spremembe vedno znova vtakne lokalna skupnost,« ugotavlja. Po Remškarjevih besedah pa bi bilo treba poskrbeti ne le da ima dovolj izkušenj bolnišnica kot celota, ampak tudi, da ima dovolj izkušenj posamezni porodničar oziroma zdravnik, ki dela v dežurstvu.
Ob tragičnih dogodkih pa prihajajo na dan tudi notranja trenja v jeseniški bolnišnici. Pred kratkim je jeseniški porodniški oddelek na primer zapustil dolgoletni predstojnik, ki naj bi se po naših podatkih upokojil, mesto vršilke dolžnosti predstojnika porodniškega oddelka pa zdaj štiri mesece opravlja Eva Macun, priznana ginekologinja pa tudi gorska reševalka – zdravnica. Ob spremembah na porodniškem oddelku so se že pojavile govorice, da naj bi bila anonimna prijava medijem o dogajanju v bolnišnici delno tudi posledica nesoglasij med zdravniki znotraj jeseniške bolnišnice. »Niti tega niti omenjenih dogodkov, ki jih preiskuje komisija, ne želim in ne smem komentirati,« je za Dnevnik včeraj dejala Macunova.
Glede na odzive na raznih spletnih forumih in tudi glede na naše sogovornike pa so porodnice z odnosom in strokovnostjo v jeseniški bolnišnici na splošno zadovoljne. Seveda vse dokler ne pride do nepričakovanih zapletov. »Žena je rodila na Jesenicah pred nekaj leti, pred kratkim pa smo dobili še drugega otroka, ki se je prav tako rodil na Jesenicah. Kljub temu da je bilo to v času, ko so porodniški oddelek prenavljali, je bilo za ženo in najinega drugega otroka vse odlično poskrbljeno, pa čeprav je prišlo tudi do zapleta pri porodu. Moram odkrito povedati, da je bil odnos, potek poroda in vse drugo še celo boljši kot pred leti pri prvem otroku,« nam je povedal Jeseničan, ki ni želel biti imenovan.