Na javna komunalna podjetja pogosto letijo očitki o neučinkovitosti, negospodarni rabi sredstev in nezainteresiranosti za uvajanje izboljšav, razlogi za to pa naj bi tičali v prevelikem številu komunalnih podjetij in njihovi monopolni dejavnosti. Na zbornici komunalnega gospodarstva se s pavšalnimi očitki ne strinjajo, kljub temu pa po vzoru Italije ponujajo rešitev v združevanju komunalnih podjetij. Prepričani so, da bi večja ekonomija obsega prinesla nižje obratovalne stroške, večji razvojni in investicijski potencial ter večjo zanesljivost in kakovost storitev.
Ker prostovoljno povezovanje oziroma združevanje po izkušnjah iz tujine ni uspešno in ker v Sloveniji še nekaj časa ne bomo imeli pokrajin, zbornica predlaga, naj država predpiše omejeno število regij, v katerih lahko posamezno dejavnost izvaja le en izvajalec. »Odločitev, ki jo je mogoče sprejeti razmeroma hitro, bi lahko pomenila začetek procesa združevanja, v nasprotnem primeru pa bo zbornica čez eno leto ponovno ugotavljala enako stanje,« menijo v zbornici.
Združevanje bi bilo zahtevno in interdisciplinarno
Kakšne naj bi bile meje smetarskih regij, ni znano, a če bi potekale po meji statističnih regij, bi se na Goriškem morala združiti štiri komunalna podjetja, na Gorenjskem pa kar sedem javnih komunalnih podjetij in režijskih obratov. Postavlja se tudi vprašanje, kako v združevanje vključiti dva zasebnika, ki na tem koncu na podlagi koncesije opravljata komunalne storitve. Direktor jeseniškega javnega podjetja Jeko-in Ivan Hočevar je idejo ocenil za strokovno utemeljen, organizacijsko pa zelo zahteven in interdisciplinarni projekt. »Bilo bi podobno težko kot zmanjšati število občin z 220 na 120,« je dejal. Njemu se zdi ideja izvedljiva in bi tudi pripomogla k racionalnejšemu poslovanju komunalnih podjetij, a je opozoril, da ta moč ni v njihovih rokah, temveč v rokah lokalnih skupnosti, ki so ustanoviteljice in lastnice infrastrukture javnih komunalnih podjetij. »Odpira se tisoč in eno vprašanje, denimo kako naprej zaračunavati cene storitev, saj vemo, da so te sedaj od občine do občine različne. In s sabo prinaša ogromno dela, načrtovanja in sprememb občinskih predpisov,« je opozoril.
Izkušnje Italije ne bi smeli jemati za vzor
Na Goriškem so o smetarski regiji razmišljali že pred desetletjem, a razmislek tudi končali ob ugotovitvi, da komunalna podjetja delujejo vsako na svoj način. »Na tej poti je kar nekaj ovir. Prva je različna lastniška struktura podjetij, saj je nekaj komunal zasebnih z različnimi deleži občin, druge pa so v celoti v lasti občin. Direktorji podjetij smo o teh, za sedaj hipotetičnih možnostih že govorili in skupaj ugotovili, da ni problem v podjetjih, temveč v ravnanju občin,« meni tudi Andrej Miška, direktor novogoriškega komunalnega podjetja. Pogled ima tudi čez mejo v Italijo, po vzoru katere zbornica predlaga smetarske regije. »Italija žal ni najboljši vzorčni primer. Tudi tam imajo namreč težave z implementacijo zakonov, v kar nekaj regijah zakonskih zahtev še niso izpolnili, pa tudi združevanje ni potekalo samo znotraj regij, ampak največkrat glede na politično in gospodarsko moč posamezne regije. Tako imamo v sosednji Gorici podjetje, ki je bilo že trikrat prodano oziroma združeno,« je opozoril Miška.
Kaj na to porečejo občine? Iz odgovora predsednika Skupnosti občin Slovenije Lea Kremžarja je razbrati, da zanje štejeta zgolj dve stvari: ohranitev komunalne dejavnosti v javnih rokah in zadovoljni uporabniki.