Predsednik SLS in namestnik vodje poslanske skupine te stranke Franc Bogovič je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da so pričakovali, da bodo dobili potrebnih 30 podpisov poslancev, a se v SDS niso odločili podpreti zahteve, ker so že decembra na ustavno sodišče dali svojo zahtevo za ustavno presojo.

Kljub temu imajo "mirno vest", pravi Bogovič, da so zbrali vse argumente in pripravili celovito zahtevo za ustavno presojo. Sedaj računajo na to, da bo zahtevo vložil državni svet. Kdaj bodo državni svetniki o tem odločal, še ni znano, Bogovič pa je napovedal, da se bodo s predsednikom državnega sveta o tem pogovarjali še danes.

Predsednik državnega sveta pobude še ni prejel

V državnem svetu so STA povedali, da predsednik državnega sveta Mitja Bervar pobude za odločanje o tem predlogu še ni prejel. Ko jo bo, jo bo uvrstil na prvo redno sejo. Naslednja seja bo 22. januarja.

Osnova za zahtevo za ustavno presojo je pravno mnenje, ki so ga pobudniki peticije proti davku naročili po zavrnitvi predlaganih amandmajev in sprejemu zakona v DZ in ki je bil podlaga tudi za zahtevo za ustavno presojo Združenja občin Slovenije.

Splošni del zahteve, s katero prav tako kot združenje občin predlagajo začasno zadržanje izvajanja in absolutno prednostno obravnavo, je tako praktično enak, dodani pa so še argumenti glede učinkovanja zakona med drugim na obrtno in kmetijsko dejavnost ter verske skupnosti, je dejal Bogovič.

Novakova pričakuje prednostno obravnavo

Predsednica NSi in poslanka Ljudmila Novak je izrazila pričakovanje, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno in zadržalo izvajanje zakona, saj da bo v nasprotnem primeru povzročena velika škoda, ko bodo izdane odločbe, ki da bodo vsebovale številne netočnosti in nepravilnosti.

(Foto: Tomaž Skale)

V zahtevo za ustavno presojo so med drugim dodali argumente glede vpliva davka na verske skupnosti. Iz obdavčitve so sicer izvzeti sakralni objekti, v katerih se opravlja verska dejavnost, se pa precejšen del verske dejavnosti opravlja tudi v drugih prostorih, ki pa ne bodo izvzeti, opozarja Novakova. Tudi prostori Karitasa so ponavadi v župniščih ali podobnih objektih. "Zato bo kršeno tudi načelo verske svobode in možnost opravljanja verskih dejavnosti, ko bo država lahko v skrajnih primerih objekte zaplenila," je prepričana.

Ustavno sporno bi lahko bilo tudi dejstvo, da lastniki nepremičnin niso v enakem položaju kot lastniki kakšnega drugega premoženje, kot so delnice, zlato ipd., pravi Novakova, saj to premoženje ni enako obdavčeno.

Davčne stopnje naj bi bile določene arbitrarno

Po mnenju predlagateljev zahteve so davčne stopnje določene arbitrarno, saj so npr. gospodarski subjekti, ki delujejo v energetiki, in gospodarski subjekti v drugih dejavnostih v neenakem položaju.

Poleg tega vrednost nepremičnine še ne pomeni, da ta nepremičnina prinaša tolikšno korist, da bi morali lastniki plačevati tako visok davek, pravi Novakova, ki meni, da bodo morali mnogi lastniki nepremičnino prodati ali jim jo bo država zaplenila.

Če bo državni svet vložil zahtevo, bo to četrta zahteva za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine. Doslej so jih vložili že stranka SDS, Občina Rogašovci in Združenje občin Slovenije.