Prihod ladje Arctic Sunrise odpira prostor za dialog s pomembnimi odločevalci, ki določajo prihodnost morskega ribištva pri nas. Aktivnosti ob ladji ustvarjajo moment, ko lahko širši slovenski javnosti predstavimo pomen trajnostnega ribolova, ki je pri večini malih priobalnih ribičih v Sloveniji že uveljavljen. Naša kampanja je posvečena majhnim ribičem, s pomočjo naših aktivnosti pa krepimo njihovo vlogo pri določanju prihodnost ribištva v Sloveniji in širše v EU.
Skupna ribiška politika EU je na ponovnem pregledu. Kakšno stališče naj zavzame Slovenija pri tem ponovnem pregledu? Zakaj je takšno stališče, ki ga naj država zavzame, pomembno za Slovenijo?Reformirana skupna ribiška politika mora zagotoviti, da se do leta 2015 ribji staleži povrnejo na zdravo raven, da imajo pri dostopu do ribjih lovišč prednost trajnostni ribiči ter da se zmanjšajo ribolovne kapacitete, in to najprej pri najbolj uničevalnih ladjah.
Stališče Slovenije je pomembno zato, ker slovenski ribiči niso izolirani od razmer na morju v sosednjih državah ali širše v EU. Stališče je pomembno tudi zato, ker vsi najpomembnejši staleži rib za slovenske ribiče doživljajo negativni trend in so že ogroženi ali prekomerno izlovljeni. To dolgoročno vodi v propad ribiškega sektorja, ki je že tako zelo majhen in ranljiv. V Sloveniji je večina ribičev malih trajnostnih ribičev, zato je podpora stališču, za katerega se zavzemamo v Greenpeaceu, hkrati podpora večine slovenskih ribičev.
Dober položaj malih priobalnih ribičev v Skupni ribiški politiki EU lahko prinese prioritetno obravnavo (pred industrijsko floto) prav ribičem kot so naši in s tem nove priložnosti za ohranitev sektorja kot ohranjanje delovnih mest ter prihodkov na dolgi rok.
Zakaj so velike ribiške države (Španija, Italija, Norveška) zaenkrat zadržane do korenitih sprememb skupne ribiške politike, ki bi šle v smeri trajnostnega ribolova?Omenjene države imajo močno industrijsko floto, ki je za razliko od malih ribičev zelo dobro organizirana, kar pomeni veliko denarja za lobiranje na najvišji ravni, posledično je industrija zelo dobro povezana s vladajočimi političnimi strukturami. V nasprotju s tem so mali ribiči, ki predstavljajo 80 odstotkov evropske flote še neorganizirani in kot taki zelo težko pridejo do odločevalcev.
Industrijsko ribištvo v omenjenih državah predstavlja močan gospodarski sektor, ki bi moral z uveljavitvijo ukrepov za varovanje najbolj zmanjšati presežne kapacitete. S tem bi sicer nekatera podjetja izgubila veliko "lahkega" denarja. Velika ribiška industrija izrecno gleda na ribištvo kot na gospodarsko panogo in ne na sektor, ki mora biti upravljan trajnostno in skladno z naravnimi cikli morja. Zgolj to pa lahko edino dolgoročno omogoči stabilnost in razpoložljivost rib.
