Londonski župan Boris Johnson pelje pravo revolucijo kolesarjenja. V mestu kot zagrizen kolesar pravkar napoveduje številne nove kolesarske poti. V službo se vozi s kolesom in je prepričan, da kolesarjenje civilizira mesto. Tudi zaradi njegovega zgleda je lani v Londonu število kolesarjev poraslo za 15 odstotkov. Zagrizenega kolesarja za župana imajo tudi v Seattlu. Mike McGinn se s kolesom odpravi po večini opravkov in z zapiranjem ulic za avtomobile te prepušča kolesarjem in javnemu prometu. Da razvita država ni tista, kjer imajo revni avtomobile, temveč tista, kjer bogati uporabljajo javni promet, meni nekdanji župan Bogote Enrique Penalosa.
In kakšen zgled občanom dajejo slovenski župani? Ker je učenje z lastnim zgledom najboljša metoda, bi s tem, ko bi se na delovno mesto vozili s kolesom, naredili veliko več od vseh izrečenih besed, je prepričana Katarina Otrin iz društva Fokus. A večina slovenskih županov se zaradi oddaljenosti v službo pripelje z avtomobilom.
Trzinski župan Tone Peršak in župan Kamnika Marjan Šarec se pripeljeta s svojima avtomobiloma. Z električnim se v službo pripelje koprski Boris Popovič, za službene namene pa nato uporablja občinski audi Q7. S službenim, štiri leta starim golfom, se v službo vozi prvi mož Kranja Mohor Bogataj, tudi županu Novega mesta Alojziju Muhiču so pred dvema letoma kupili 41.000 evrov vredno službeno vozilo, pol manj pa je trenutno vredno službeno vozilo domžalskega župana Tonija Dragarja. Velenjski župan Srečko Meh za prevoze večinoma uporablja lani kupljen in 37.000 evrov vreden občinski avtomobil znamke Kia Sorento. Na občini pravijo, da ima dnevno obveznosti na različnih lokacijah in bi bila vožnja s kolesom preveč zamudna. Se pa občasno v službo pripelje tudi s kolesom; vedno ob dnevu brez avtomobila in v tednu mobilnosti, so še dodali. Tudi celjski župan Bojan Šrot pravi, da bi zaradi narave dela v obleki zelo težko prihajal v službo s kolesom, se pa zelo rad nanj usede v prostem času.
Štihec z doma narejenim električnim kolesom
Novogoriški župan Matej Arčon ob dnevih, ko nima obveznosti na terenu, v službo pride peš, sicer pa se po sestankih odpravi s svojim avtomobilom ali vespo. Službenega avtomobila nima, ga pa ob posebnih protokolarnih priložnostih nekajkrat na leto na občini najamejo. Zaprisežen kolesar pa je njegov podžupan Mitja Trtnik, ki je prekolesaril skorajda že celo Evropo. A na občino se vseeno večinoma pripelje z avtomobilom. Izstopa murskosoboški župan Anton Štihec, ki se bo poleti začel v službo voziti z doma narejenim električnim kolesom. Za službene namene pa se po opravkih odpravi s službenim audijem, vrednim okoli 25.000 evrov. Vrhniški župan Stojan Jakin v službo prihaja z avtomobilom, sem in tja tudi peš. Ima pa denimo njihova občina službeno kolo. Dve električni kolesi za zaposlene imajo tudi na mestni občini Velenje. Uporabljajo ju za prevoz na delovne sestanke v bližnji okolici.
Čelan brez ogljičnega odtisa
Najmanj ogljičnega odtisa na poti v službo pušča ptujski župan Štefan Čelan, saj stanuje nasproti mestne hiše in v službo kar pripešači, le po opravkih se odpravi s službenim avtomobilom znamke Toyota Land Cruiser, za katero bi danes na občini iztržili kakih 20 tisočakov. V toplejših mesecih pa v službo rad prikolesari župan Slovenj Gradca Andrej Čas. Kot pravi, se rad usede na kolo, ker mu je blizu zdrav način življenja in ker je okoljsko osveščen.
Res je, tudi če bi vseh dvesto in nekaj naših županov prikolesarilo v službo, bi bil njihov prispevek h globalnemu reševanju planeta majhen. A bolj kot to bi veljal simbolni pomen njihovih dejanj. Izkušnje namreč kažejo, da bi lahko vsak izmed nas, ki je relativno zdrav, namesto z avtomobilom razdaljo do treh kilometrov prehodil in do petih kilometrov prekolesaril. A spreminjanje navad je eden najtežjih preobratov v življenju.
»Marsikatere prednosti avtomobila zaradi učinka bumeranga naraščajočega prometa izgubljajo pomen, a vendar, bili smo vzgojeni v avtomobilskem duhu v okolju, ki se je načrtovalo po principu dostopnosti z avtomobilom, zato nam prehod na drugo, trajnejšo obliko mobilnosti velikokrat predstavlja velik izziv,« pravi Katarina Otrin. Kljub temu tudi v Sloveniji opaža, da se vse več ljudi namesto v avtomobil za krajše razdalje raje usede na kolo, na daljše pa deli avtomobil s sopotniki.
Ljudstvo še vedno voli asfalt
»Čeprav se ponekod dogajajo premiki, pa ljudstvo še vedno voli asfalt in tega se župani zavedajo. Župani bi morali prevzeti odgovornost in občanom omogočiti višjo kakovost bivanja in alternativo. Ulice, ki so jih v zadnjih desetletjih prevzeli avtomobili, je treba vrniti ljudem.
Omogočiti jim je treba varno in prijetno gibanje brez uporabe motoriziranih sredstev. Prednosti takih odločitev so neizmerne – tako iz zdravstvenega, okoljskega, ekonomskega kot družbenega vidika,« pripoveduje Otrinova, ki je prepričana, da bi župani s svojim zgledom naredili več kot z vsemi besedami. »Z lastnim zgledom bi občanom jasno sporočili, da je zdravo okolje mesta prioriteta ter da si veliko bolj 'kul', če se pelješ s kolesom kot z avtomobilom. Verjamem, da bi občani takega župana hitro vzljubili, predvsem pa bi taka dejanja znali ceniti,« je prepričana.