V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ob letošnjem dnevu svobode medijev ugotavljajo, da se kriza slovenskega medijskega prostora le še zaostruje. Kot poudarjajo, se ob večni skušnjavi politike in kapitala, da bi urejala medijski prostor v skladu s svojimi interesi, zdaj soočamo še s strmo padajočim ekonomskim in socialnim položajem novinarjev.
Z oblikami dela, v katerih se je znašlo vse večje število novinarjev, se vse bolj krči polje novinarske in uredniške avtonomije, lastniki in uprave pa vse bolj režejo stroške prav v tistih uredništvih, ki opravljajo najbolj zahtevne, preiskovalne novinarske naloge, pravijo v DNS.
Ob tem opozarjajo, da nezaposlovanje novinarjev in delo prek začasnih pogodb in novinarskih s.p.-jev postaja sistemska praksa medijskih delodajalcev: "Z njo medijska podjetja predvsem zaradi kratkovidnega krčenja stroškov, deloma pa tudi zaradi rigidnega trga dela, predvsem mlade novinarje držijo v povsem odvisnem in podrejenem ekonomskem odnosu."
Opozorili na sovražno zaposlovalno politiko podjetij
Takšen položaj je, poleg vse težjih delovnih razmer, za novinarje naravnost poguben, katastrofalen pa je tudi za nadaljnji razvoj podjetij samih, saj ta s tako sovražno zaposlovalno politiko uničujejo svoj kadrovski potencial za prihodnost, sporoča upravni odbor DNS. Ob tem opozarja tudi na vse pogostejše kršenje delovnopravne zakonodaje.
"A tudi novinarji si moramo naliti čistega vina. Pasivno čakanje na čudež, na strateške medijske lastnike, ki bi se vzpostavili bodisi doma ali prišli od zunaj in razumeli demokratično funkcijo medijev, obenem pa bi zagotovili še razvojno okolje, se je izkazalo za samoprevaro in iluzijo," pravi predsednik DNS Matija Stepišnik. Po njegovih besedah bodo morali novinarji prevzeti pobudo tudi pri lastniških procesih: "Povezati se bomo morali v nove, drugačne, a ponekod že dobro osmišljene, delujoče medijske organizacije."
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pa ob letošnjem dnevu svobode medijev ugotavljajo, da slovenski mediji niso sledili demokratičnemu razvoju, ki smo mu priča od osamosvojitve države: "Še vedno nimamo niti enega splošno-informativnega dnevnika, ki spremlja politično dogajanje, v katerem ne bi prevladovala lev(osredinsk)a politična orientiranost."
To je v evropskem merilu izjema oziroma anomalija, opozarjajo v ZNP. Po njihovem mnenju je zaskrbljujoče, da nekateri novinarji še vedno opravljajo svojo delo, kot so to počeli nekoč "družbenopolitični delavci": "Njihovo ustvarjanje ne služi interesom javnosti, ampak le določene politične opcije."
Politikom velikokrat sploh ni treba vplivati
Kot sporočajo iz ZNP, je žalostno, da vladajočim politikom velikokrat sploh ni treba posredovati ali vplivati na medijsko poročanje, saj to samoiniciativno opravijo že nekateri uredniki sami. Glede kadrovske politike v slovenskih medijih v ZNP dvomijo, da so razlogi za spremembe strokovni.
Po besedah predsednika ZNP Tina Mamića je zaskrbljujoče zlasti dejstvo, da zamenjave novinarjev in urednikov, ki so svoje delo opravljali na način, da je bil slovenski medijski prostor bolj pluralen, sovpadajo z medijsko pripravo na zamenjavo oblasti, do katere je prišlo marca: "Sovpadajo tudi s pritiski na medije, ki jih je nova oblast že pri svojem formiranju nonšalantno izvajala."
Vodstvo ZNP poziva vlado ter podjetja, ki imajo v lasti medije, naj se ne ravnajo po svojih trenutnih političnih potrebah: "Naj dopustijo, da se slovenski medijski prostor razvija v smer široke pluralne ponudbe, saj je to eden od garantov, da bomo v Sloveniji znali ločiti zrna od plev in naposled izplavali iz krize."
3. maja se spomnimo na položaj medijev po vsem svetu
Generalna skupščina ZN je leta 1993 razglasila 3. maj za svetovni dan svobode medijev. Ta dan je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po vsem svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev ter njihovo vlogo na razvoj demokracije. Hkrati se na ta dan spomnijo na položaj medijev po vsem svetu in se poklonijo spominu tistih novinarjev, ki so izgubili življenja med opravljanjem svojega poklica.
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je ob letošnjem dnevu poudaril, da morajo evropske vlade zagotavljati svobodo medijev kot bistven pogoj demokracije. Po njegovih besedah so v nekaterih delih Evrope novinarji še vedno izpostavljeni pritisku in cenzuri. Resnična demokracija obstaja le, ko lahko novinarji delajo svobodno, opozarja.
Svet Evrope skupaj z Evropskim sodiščem za človekove pravice ostaja močan branik svobode izražanja, zagotavlja Jagland. Ob tem poziva vlade, naj ponovno ovrednotijo stanje svobode medijev v njihovih državah, tako z vidika zakonodaje kot novinarske prakse.
Prednostna naloga Sveta Evrope je pomoč vladam pri pripravi zakonodaje, ki spoštuje evropske standarde medijske svobode in pluralizma, še dodaja generalni sekretar Jagland.
