Slovenci nadpovprečni pri naravoslovju in matematiki, podpovprečni pri branju
»Z vse višjimi stopnjami brezposelnosti med mladimi, naraščajočimi neenakostmi in pritiski v številnih državah za spodbujanje gospodarstva je sedaj še bolj kot kdajkoli prej pomembno, da se mladi naučijo vsega, kar potrebujejo za uspeh,« je povedal generalni sekretar OECD Angel Gurría. »V globalnem gospodarstvu bo možnost za službe v prihodnosti odvisna od tega, kaj ljudje naredijo s svojim znanjem. Mladi so prihodnost, zato morajo v vsaki državi narediti vse, kar lahko, da izboljšajo sistem izobraževanja in tako izboljšajo obete za prihajoče generacije,« je dodal.
Rezultate preizkusa znanja si lahko ogledate tukaj.
Slovenski najstniki, ki so sodelovali v raziskavi, so na področju matematike pokazali nadpovprečno znanje v državah OECD, bralna pismenost 15-letnikov se je poslabšala, na področju naravoslovne pismenosti pa so se odrezali bolje od povprečja držav OECD.
Pikalo: Čas je za delo
Rezultati so po besedah ministra Pikala dobri, ni pa to po njegovem čas, da bi se nad njimi naslajali, »ampak je čas za delo«. Povedal je, da bodo rezultate v prihodnje podrobneje analizirali, nato pa sprejeli potrebne ukrepe.
Po besedah direktorice Pedagoškega inštituta in nacionalne koordinatorice raziskave Mojce Štraus so rezultati slovenskih učencev stabilni, saj glede na prejšnjo raziskavo iz leta 2009 na vseh treh omenjenih področjih pismenosti ni pomembnejših razlik.
V Aziji predani izobrazbi otrok
V sam vrh so se na vseh treh področjih uvrstili mladi iz Šanghaja, sledili pa so njihovi vrstniki iz Singapurja, Hong Konga in Japonske. Na področju bralne in naravoslovne pismenosti so se na peto mesto uvrstili najstniki iz Severne Koreje. »Vsi ti narodi so predani izobraževanju otrok, za kar naredijo vse, kar je v njihovi moči,« je za tiskovno agencijo AP pojasnil direktor ameriške zveze za izobraževanje Dennis Van Roekel.
V raziskavi je sodelovalo 510.000 učencev in dijakov iz 65 držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in njenih partneric, od tega 8405 iz Slovenije, kjer so v raziskavi sodelovale vse srednje šole in gimnazije, 24 osnovnih šol in ena ustanova za izobraževanje odraslih. Raziskava poteka vsaka tri leta, strokovnjaki pa tako spremljajo razvoj ali nazadovanje znanja mladih po posameznih državah.
