Vladni sklep o novih cenah za uporabo cestninskih cest je v javnosti v prvi vrsti odmeval zaradi podražitve letne vinjete za osebna vozila na 110 evrov in uvedbe vinjet za lahka dostavna vozila oziroma kombije. Povsem spregledana pa je bila podražitev cestnin za tovorna vozila, pa čeprav bi ta utegnila biti – z vidika skrbi za gospodarsko konkurenčnost Slovenije – zelo skrb vzbujajoča. Od oktobra je namreč cena tovornega prometa po naših avtocestah dosegla sam evropski vrh. Med analiziranimi državami je Slovenija zasedla nezavidljivo prvo mesto.
Med odseki skrita cena
Morda je bila ta podražitev manj opažena zato, ker se Dars oklepa strategije, da ne objavlja enotne cene za prevoženi kilometer, kot je v navadi v državah s sodobnim elektronskim cestninskim sistemom, temveč objavlja izključno cene po posameznih avtocestnih odsekih. Je pa za vse odseke enotna, za njen izračun je potrebne zgolj nekaj osnovnošolske matematike.
Zaradi lažje primerjave med državami smo izbrali »najdražjo« obliko prevoza, to so tovornjaki, ki sodijo v 2. cestninski razred in so uvrščeni v najnižji emisijski razred Eco 0. Iz Dnevnikovega izračuna izhaja, da se je cena avtocestnega kilometra s podražitvijo povečala s 0,289 evra na kilometer na kar 0,43 evra na kilometer.
Kaj ta cena pomeni v evropskem merilu, je razvidno iz tabele. Edina država, ki se lahko približa Sloveniji, je naša severna soseda Avstrija, vendar ima ta bistveno cenejše vinjete za osebna vozila (letos 80,6 evra), uporabniki pa imajo na voljo 2178 kilometrov avtocestnega omrežja. Vse druge države pa bistveno zaostajajo za nami, tudi Italija in Hrvaška.
Dars je v svojem odgovoru na zastavljena vprašanja potrdil naš izračun. Je pa opozoril, da se je najbolj podražil prav analizirani razred, v katerega sodijo ekološko sporna tovorna vozila. Zanimalo nas je še, ali Dars razpolaga z evropsko primerjavo cen cestnin. Odgovor je bil, da ne. »Evropskih primerjav cestnine na kilometer prevožene razdalje je do pred leti, dokler je bilo to mogoče, pripravljal ASECAP (Evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev avtocest in hitrih cest). Postopoma so se cestnine v posameznih državah začele diferencirati glede na gradbene, finančne in okoljske posebnosti posameznih cestninskih odsekov ter glede na različne koncesionarje, ki so v nekaterih državah postajali vse številčnejši. Podatek o enotni izhodiščni ceni za kilometer prevožene razdalje iz navedenih razlogov ni razpoložljiv,« so zapisali v svojem odgovoru.
Zaradi podražitev si Dars v prihodnjem letu obeta med 361 in 371 milijoni evrov prihodkov od cestnin. V kontekstu podražitvenega vladnega ukrepa pa se velja tudi vprašati, koliko denarja spolzi našim avtocestarjem skozi roke zato, ker Slovenija do zdaj ni zmogla ali hotela vzpostaviti sodobnega sistema elektronskega cestninjenja. Kot je znano, je državna revizijska komisija julija razveljavila zadnji razpis, na katerega se je javil Kapsch TrafficCom.
Darsu skozi prste milijoni evrov cestnin
Dars je že leta 2006 v informativnem dokumentu Cestninjenje v prostem prometnem toku ugotavljal, da zaradi odprtega cestninskega sistema in dela avtocestnega omrežja, ki se ne cestnini (ljubljanski obroč, obalna hitra cesta…), uspe zaračunati zgolj okoli 65 odstotkov dejansko prevoženih kilometrov na avtocestnem sistemu Slovenije. Če upoštevamo, da je Dars lani pobral za 156,4 milijona cestnin za promet s tovornimi vozili, bi to pomenilo, da je nepobranih ostalo približno 85 milijonov evrov.
Dejanski izpad je najbrž še večji zaradi novih cestnih odsekov, ki so bili od takrat zgrajeni, poleg tega pa se je pri nas še zmeraj mogoče legalno izogniti plačilu cestnin z izmikanjem čelnim cestninskim postajam, saj Darsu ni uspelo uvesti sodobnega elektronskega cestninskega sistema, kot ga poznajo v Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Slovaškem. Ti sistemi omogočajo, da upravitelj avtocest dosledno in natančno zaračuna uporabnikom vsak prevožen kilometer. Uspešnost avstrijskega elektronskega cestninskega sistema je po podatkih Asfinaga kar 99,7-odstotna.
»Danes je sistem cestninjenja uporabe avtocest in hitrih cest bistveno drugačen, saj je bil s 1. julijem 2008 za osebna vozila uveden vinjetni sistem, ki velja za vse avtoceste in hitre ceste. Za tovorna vozila pa je ohranjen sistem cestnine, ki je vzpostavljen na približno 90 odstotkih dolžine vseh avtocest in hitrih cest v upravljanju Darsa. Primerljivega odstotka iz pojasnjenih razlogov ni mogoče izračunati, je pa ta bistveno višji od izkazanega za letu 2005,« so nam odgovorili z Darsa.
