Minister je v uvodnem nagovoru zbranih na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Amcham) priznal, da so postopki umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj v Sloveniji zdaj zelo zapleteni in dolgi, zato jih je nujno poenostaviti.
Da bi vzpostavili okolje, bolj prijazno domačim in tujim vlagateljem, so na ministrstvu pripravili »sistematične rešitve« oz. osnutek novega koncepta prostorskega načrtovanja in gradnje.
Ta predvideva vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema, ki bo povezal vse zdaj ločene podatkovne baze in digitalizacijo.
Za pridobitev elektronskega dovoljenja in elektronskega soglasja naj bi bila po novem mogoča obisk le enega mesta in le ena prošnja, medtem ko danes zaradi vprašanj varstva okolja in kulturne dediščine nad tem področjem bdi več ministrstev.
Nova programska oprema naj bi vlagateljem omogočila, da bodo lahko na enostaven način v vsakem trenutku seznanjeni, kaj se dogaja v prostoru oz. z dovoljenji.
Omerzel upa, da bo vlada koncept potrdila že v četrtek. Osnutki (novel) zakonov, ki bi omogočili uvedbo omenjenih sprememb, naj bi bili pripravljeni do marca 2014, sprejeti pa tekom prihodnjega leta.
S tem pa ministrovih ambicij na tem področju še ni konec. Njegova vizija je namreč, da bi bila v prihodnosti pri načrtovanju vsa dokumentacija v tridimenzionalnih tehnologijah in da bi bila Slovenija na tem področju med vodilnimi v EU.
Minister se je zavzel za ustanovitev holdinga, ki bi Slovenske železnice povezal z Luko Koper
V pogovoru, ki je sledil, se je Omerzel dotaknil tudi drugih področij svojega ministrstva. V zvezi z energetiko je izpostavil, da je prioriteta številka ena priprava ustrezne strategije. Sam verjame, da mora biti ta dokument kratek in jasen in da bo do konca leta že precej narejenega.
Izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi podpira, glavni zaplet pri implementaciji tega načrta pa zdaj predstavlja lokalna skupnost, ki zahteva izgradnjo lokalne ceste. To bi po njegovih besedah projekt podražilo za okoli 100 milijonov evrov.
Kot je pojasnil, je naklonjen tudi projektu gradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.
Na vprašanje, kaj je s projektom plinovoda Južni tok, je minister odgovoril, da se mu vlada še zdaleč ni odpovedala, da pa je Slovenija članica EU in mora upoštevati evropsko zakonodajo. Ruska stran po njegovih besedah razume, da bo končni dogovor dogovor med Rusijo in EU, in ne med Rusijo in Slovenijo. Še vedno je sicer predvideno, da bo premierka Alenka Bratušek zaradi te teme pred koncem leta odpotovala v Moskvo.
Beseda je tekla tudi o Slovenskih železnicah, pri čemer je Omerzel izrazil zadovoljstvo, da bodo letošnje poslovno leto sklenile pozitivno. Spomnil je še na tekoči več kot pol milijarde evrov težak vložek v železniško infrastrukturo.
Hkrati se je zavzel za ustanovitev holdinga, ki bi Slovenske železnice povezal z Luko Koper, vztrajal pa je tudi, da je mogoče drugi železniški tir Divača - Koper zgraditi za pol zadnje ocenjene vrednosti oz. s 700 milijoni evrov.
Razvoj Luke se mu zdi zelo pomemben, a ni največji zagovornik investicije v tretji pomol, saj naj bi bilo zanjo še prehitro.
V zvezi z Družbo za avtoceste v RS (Dars) je dejal, da ji bo nov sistem cen cestnin omogočil povrniti dolgove bankam. V prihodnje bi vprašanje Darsa uredil z močnim sistemom koncesij oz. privatizacijo.
Glede na to, da sta Adria Airways in Aerodrom Ljubljana na seznamu za prodajo državnega premoženja, se je strinjal, da bo pomembno, kakšne lastnike bosta dobila. Tu gre tudi za turizem, je opozoril.
Z upravljanjem državnih podjetij, ki sodijo v njegov resor, sicer »absolutno« ni zadovoljen.
