Pri tem so revizorji ugotovili, da področje upravljanja z vodami ni strateško celovito urejeno, vodne pravice pa se ne podeljujejo pravočasno.
Vode pri termalnih kopališčih ne plačuje skoraj nihče več
Zaradi nezaračunavanja plačil za rabo vode je Slovenija zgolj v letih 2009 in 2010 izgubila najmanj 10,5 milijona evrov proračunskih prihodkov, v obdobju od leta 2005 do 2011 pa najmanj 25 milijonov evrov.
»Pivovarna Laško, Fructal in Radenska so največji proizvajalci pijač, ki ne plačujejo koncesijske dajatve. Pri termalnih kopališčih pa je skoraj nihče ne plačuje,« je ob tem pojasnil vrhovni državni revizor Samo Jereb.
Neustrezni ukrepi urejanja vodotokov in zmanjševanja naravnih nesreč
Ker je z različnim pristopom k zaračunavanju koncesijskih dajatev neenakopravno obravnavala posamezne uporabnike vode in nekaterim s tem omogočala boljši tržni položaj, je povzročila tudi tveganje nastanka nedovoljenih državnih pomoči, zato bo potrebno te dajatve poračunati tudi za pretekla obdobja, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
Ob tem je pojasnil, da se v vodni sklad niso vplačali vsi prejemki, poraba sredstev pa ni temeljila na vnaprej določenih ciljih, merilih in prioritetah za določitev projektov, ki se financirajo iz sklada za vode, zaradi česar niso izvedeni ustrezni ukrepi urejanja vodotokov in s tem tudi niso ustrezno zmanjšane posledice naravnih nesreč.
Niso določili dolgoročnih ciljev
Revizorji so ugotovili, da področje upravljanja z vodami in rabe vode do konca leta 2010 ni bilo celovito strateško urejeno, saj ministrstvo v predpisanem roku do konca leta 2009 ni pripravilo ključnega strateškega dokumenta - načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Dolgoročni cilji, pogoji in prioritete rabe vode zato niso bili določeni in tako niso bile vzpostavljene enotne podlage za trajnostno odločanje o rabi vode.
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015 je bil sprejet avgusta 2011, vendar pa v okviru tega dokumenta še ni izdelana celovita ekonomska analiza rabe vode, ki bi bila podlaga za določitev cene za posamezne vrste rabe vode v skladu z načelom »povzročitelj obremenitve plača«.
Za enako rabo drugačna vodna pravica
Ob tem na računskem sodišču opozarjajo, da strateški dokumenti in zakon o vodah ne določajo pogojev, meril in kriterijev, za katere rabe vode je treba pridobiti vodno dovoljenje in za katere koncesijo. Ministrstvo zato lahko arbitrarno odloča, za katere rabe je treba pridobiti posamezno vrsto vodne pravice. »Take odločitve lahko vplivajo na zmanjšanje dajatev za pridobitev vodne pravice in neenakopravno obravnavo zavezancev, ki jim je bila za posamezne rabe vodna pravica že podeljena, in tistih, ki jim bo za enako rabo podeljena drugačna vodna pravica,« je opozoril Šoltes.
Ministrstvo po oceni revizorjev tudi ni učinkovito upravljalo s sredstvi sklada za vode. V sklad se niso vplačevala vsa vplačila za vodno pravico, ki so viri sklada, ker ministrstvo ni zagotovilo celovite odmere plačil za pridobitev vodnih pravic. Cilji, merila in prioritete za določitev projektov, ki se financirajo iz sklada za vode, niso bili določeni na podlagi analize potreb in pričakovanih učinkov posameznih rab vode. Ministrstvo tudi ni zagotovilo porabe sredstev za odobrene projekte, ni določilo kazalnikov in indikatorjev za merjenje učinkovitosti porabe sredstev iz sklada za vode in ni ocenjevalo učinkovitosti upravljanja s sredstvi sklada za vode.
Popravljalni ukrepi
Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od ministrstva zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov, ki se nanašajo na vzpostavitev rednega spremljanja uresničevanja zastavljenih ciljev pri upravljanju in rabi vode, določitev pogojev, meril in kriterijev za določitev rab, za katere se podeljujejo vodna dovoljenja oziroma koncesije, aktivnosti za podelitev nepodeljenih vodnih dovoljenj in koncesij.
Zahtevali so tudi ureditev evidenc za vodenje in spremljanje reševanja vlog za podelitev vodnih dovoljenj in koncesij, pripravo predpisa za določitev plačila za pridobitev vodnega dovoljenja, načrta inšpekcijskih nadzorov nepooblaščene rabe vode, določitev metod ugotavljanja odvzete vode in ureditev delovanja sklada za vode.
