Vse večji javnozdravstveni problem
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) zato opozarjajo na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji. Gre za vse večji javnozdravstveni problem pri nas.
Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, z nastankom povišanega krvnega tlaka ter boleznimi srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic.
Delež debelih in trend naraščanja je pomembno višji pri moških, pri ženskah ostaja v vseh letih raziskav približno enak. Raziskave kažejo, da na stanje prehranjenosti vplivata izobrazba in družbeni sloj. Ugotovili so naraščanje deleža debelih pri vseh izobrazbenih skupinah in družbenih slojih, bistveno višji delež debelih pa opažajo pri preiskovancih nižjih družbenih slojev in z nižjo stopnjo izobrazbe. "Delež debelih se na vseh območjih Slovenije povečuje, višji pa je v vzhodnem delu države, je pojasnila Cirila Hlastan Ribič z IVZ.
Na tretjem mestu v EU
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami EU, ki so vključene v raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju in presega povprečje vrstnikov vseh vključenih držav v raziskavo. Vida Fajdiga Turk z IVZ ob tem opozarja, da čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Prav tako lahko vplivata na slabšo samopodobo in s tem posledično tudi na slabše duševno zdravje. Debelost v otroštvu in mladostništvu torej predstavlja tveganje za debelost v odrasli dobi in s tem povezanih posledic.
Pri telesni teži otrok je potrebno poudariti, da je njihova telesna teža stabilna, če otrok zaužije toliko energije, kot je porabi. Raziskave kažejo, da se naši otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo in posegajo po energijsko gosti in hranilno revni hrani. Mednarodne primerjave tudi kažejo, da se slovenski mladostniki uvrščajo v sam vrh EU po količini zaužitih sladkih pijač.