Ministri so februarja po maratonskih pogajanjih s težavo dosegli dogovor o iztovoru celotnega ulova oziroma prepovedi zavržkov, ki je temelj reforme skupne ribiške politike in naj bi zagotovil vzdržnost evropskega ribištva.

Ta dogovor je bil izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, v katerih pa strani ne moreta najti skupnega jezika, zato se morajo sedaj članice dogovoriti o prenovljenem mandatu, ki bi omogočil kompromis.

Danes ves dan potekajo tristranska srečanja članic s predsedstvom in Evropsko komisijo. Tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je že imel tristransko srečanje.

Slovenija zahteva okoli sedemodstotni delež zavržkov

Na njem je izpostavil ključne slovenske cilje v pogajanjih: naj bo delež dovoljenih zavržkov okoli sedem odstotkov, da se pri tem upošteva vse ribe skupaj, ne posamezne vrste, ter da izjema, ki dovoljuje določen delež zavržkov, in obveznost popolnega iztovora začneta veljati istočasno.

Poleg tega je minister opozoril, da je za Slovenijo pomemben tudi sistem nadzora, ki ne sme biti dražji kot sam izplen od ribolova. "Vrednost slovenskega ribolova je pod dva milijona evrov, tega se je treba zavedati," je poudaril.

Slovenija je imela v najboljših letih 6000 ton ulova, lani pa samo še 320 ton. Delež zavržkov je sedaj 6,58 odstotka, je pojasnil minister Židan.

Če pogledamo delež zavržkov in tonažo ulova, je jasno, da slovensko ribištvo nikogar ne ogroža, temveč gre za to, da pri reformi poskrbimo za preživetje slovenskih ribičev, je poudaril minister.

Popoldne načrtuje Židan še dvostransko srečanje z evropsko komisarko za ribištvo Mario Damanaki, na katerem se želi pogovoriti še o dveh temah.

Prva je reševanje problema vlečnih mrež. Vlada je načrt upravljanja sprejela aprila, ga poslala v Bruselj in računa na to, da se bo uspela o derogaciji dogovoriti do junija.

Pri vlečnih mrežah bomo pomagali 14 ladjam, ta derogacija je pomembna, saj omogoča lovljenje ne le v pasu do 3 milj, ampak do 1,5 milje, je pojasnil minister.

Pomembno je tudi, da je komisija pristala tudi na reševanje težave z zapornimi plavaricami, kjer rešujemo dejansko delovanje štirih ladij, to je 120 ton letnega ulova, je še povedal minister.

Druga tema so sredstva iz ribiškega sklada, na katera računa Slovenija. Časovni okvir odločanja o tem in razrez sredstev še nista znana.

Slovenija je v večletnem proračunu 2007-2013 dobila iz tega sklada 21,6 milijona evrov in na podoben izkupiček računa tudi v finančnem okviru 2014-2020.

Pogajanja se bodo po pričakovanjih zavlekla v zgodnje jutranje ure. Minister Židan verjame, da bo Slovenija svoje zahteve uspešno uveljavila.