Po vrsti jesenskih gospodarskih napovedi je včeraj svojo predstavila še evropska komisija, ki do Slovenije ni prizanesljiva. Slovensko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 2,7 odstotka, kar je za 0,7 odstotne točke večji padec kot v spomladanski napovedi. Precej ostrejša pričakovanja Bruslja finančnega ministra Uroša Čuferja niso presenetila. Kljub temu da je komisija Slovenijo uvrstila ob bok Cipru, s katerim bo v letu 2014 tvorila osamljeni recesijski par v EU. A tudi otoška državica nas bo leta 2015 gledala v vzvratnem ogledalu, saj naj bi Slovenija z 0,7-odstotno rastjo bruto domačega proizvoda (BDP) okrevala najpočasneje v celotni osemindvajseterici.
Predlagani ukrepi ne prinašajo rasti BDP
Nemalo razlogov za to gre iskati v težavah bank, katerih reševanje bo dodatno obremenilo proračun. Po oceni komisije bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos 5,8-odstoten, leta 2014 pa bo presegel sedem odstotkov BDP. Dokapitalizacije bank naj bi državo letos stale 1,8 odstotka BDP, leta 2014 pa nadaljnjih 3,4 odstotka BDP, kar pomeni skupno okoli 1,8 milijarde evrov. A prave številke bodo znane po objavi rezultatov obremenitvenih testov slovenskih bank, ki lahko strošek sanacije močno povečajo. Olli Rehn, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve, je včeraj v Bruslju podprl slovenska prizadevanja: »Zagotovo ni nujno, da Slovenija zaprosi za program pomoči. Zlasti, če bo še naprej odločno ukrepala, učinkovito izvajala strukturne reforme in končala sanacijo bančnega sektorja, ki je potrebna za povrnitev gospodarske rasti.«
Samo izvedba predlaganih ukrepov ne bo dovolj za rast, pa meni profesor z ekonomske fakultete dr. Aleksandar Kešeljević. »Ujeti smo v karaoke svet, kjer vsi poslušajo isto muziko in ponavljajo iste verze,« je dejal in opozoril, da ne bomo mogli rasti, če bomo le posnemali ostale. Zaradi odlašanja z reformami smo za večino močno zaostali in se letos uvrščamo že med tri države EU z največjim upadom BDP.
Vlada gre po njegovih besedah v pravo smer, vendar je trenutno osredotočena na kratkoročne ukrepe, ki bi preprečili zaprosilo za pomoč. Slovenija pa med tem še vedno nima razvojne strategije, ki bi zagotovila rast, nima niti energetske niti industrijske politike. »Slovenci smo predragi, da bi delali poceni izdelke, dragih pa ne znamo,« je poudaril Kešeljević, ki pričakuje ob uresničitvi napovedi komisije največ težav za podjetja, ki niso internacionalizirana in so posledično odvisna predvsem od domačega trga.
Gospodarstveniki si želijo več optimizma
Slovenijo puščata na cedilu nizka rast izvoza, na katerem že več let sloni praktično vse gospodarstvo, in nizka domača potrošnja, ki je eden glavnih razlogov za poslabšanje gospodarskih napovedi. Zaradi visoke brezposelnosti se močno krči zasebna potrošnja, ki je lani upadla za skoraj pet odstotkov. Negativni trend vztraja tudi letos, in sicer s 3,5-odstotnim znižanjem zasebne potrošnje, nadaljeval pa se bo tudi v letih 2014 (–2,6 odstotka) in 2015 (–1,2 odstotka).
Peter Polanič, predsednik uprave Panvite, pravi, da v skupini, ki prideluje in predeluje hrano, poslujejo dobro, vendar pričakuje težko leto 2014. Vsem napovedim različnih institucij je skupno, da so precej črnoglede, pa meni Igor Mervič, generalni direktor družbe Spar Slovenija, in dodaja: »Lepo je biti zaposlen v agenciji ali komisiji, ki lahko vsako četrtletje spremeni svoje napovedi.« Tega luksuza trgovska veriga nima, zaradi česar naslanja Spar svojo poslovno strategijo predvsem na lastne analize in ugotovitve družb, ki analizirajo vedenje potrošnikov in napovedujejo trende na trgu. »Evropska komisija, Umar, Banka Slovenije, ECB, IMF..., nihče ne da enake ocene, kar je povsem logično, a komu naj verjamemo?« se sprašuje Mervič, medtem ko je direktorica podjetja Magistrat International Helena Drašković opozorila, da so tudi gospodarske napovedi lahko napačne, in spomnila na optimizem pred začetkom svetovne finančno-gospodarske krize. »Slabe novice in mrke napovedi odvračajo potrošnike od nakupov,« je dejala Draškovićeva in dodala, da prihodki podjetja Magistrat International, ki je med drugim lastnik Galerije Emporium z elitnejšim in dražjim blagom, sicer rastejo. Draškovićeva bi si kljub temu želela več optimizma, a se hkrati zaveda realnosti.
Napovedi evropskih voditeljev, da se kriza poslavlja, so medtem slaba uteha za 12,2 odstotka ali skoraj 20 milijonov brezposelnih v območju evra. Enako velja tudi za Slovenijo, kjer je stopnja brezposelnosti z lanskih slabih devet odstotkov letos zrasla na 11,1 odstotka, prihodnje leto pa bo po pričakovanjih še pol odstotne točke višja.
