V schengenskem območju so praktično vse države EU, razen Cipra, Irske, Velike Britanije, Bolgarije in Romunije. V območju pa so tudi Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica, ki sicer niso članice EU.
Schengensko območje tako združuje več kot 420 milijonov ljudi, ki lahko po celotnem območju potujejo brez nadzora in formalnosti na notranjih mejah članic. Enako velja za tovor, kar je bistveno pripomoglo k pospešitvi pretoka blaga, enega temeljnih stebrov evropskega enotnega trga.
Na drugi strani je območje okrepilo varnost na zunanjih schengenskih mejah, predvsem zato, da ustavi nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovino z ljudmi in druge oblike čezmejne kriminalitete. Slovenija na "svojem odseku" na južni meji s Hrvaško skrbi za skupno 718 kilometrov zunanje schengenske meje - 670 kilometrov na kopnem in 48 kilometrov na morju. Po podatkih policije to mejo letno prestopi okoli 51 milijonov potnikov in 22 milijonov motornih vozil.
Prehod notranjih meja je možen praktično kjer koli in kadar koli. Za gibanje v drugih državah je sicer pri sebi treba imeti veljaven osebni dokument. Prestop zunanje meje pa je dovoljen le na mejnih prehodih v času njihovega obratovanja.
