Enotne definicije korupcije ni, najbolj pogosta pa je po navedbah predavatelja na mariborski pravni fakulteti Jurija Toplaka tista, ki jo definira kot vsako zlorabo pristojnosti za osebno korist.
Korupcija je v času krize še večji problem
Po mnenju Fajonove postane korupcija še večji problem, ko je kriza, zato se ne čudi množičnim protestom, ki so se v zadnjem času zvrstili po Sloveniji in Evropi. Sourednik spletnega portala e-demokracija.si Domen Savič je mnenja, da korupcija ni problem, če se jo poslužujejo vsi ljudje v enaki meri, težava pa nastopi takrat, ko ni tako in so ljudje v neenakopravnem položaju.
To se še posebej odraža v politiki. Po besedah Toplaka je Slovenija v organizaciji Skupine držav proti korupciji (Greco) na najnižjem mestu, kar zadeva transparentnost financiranja volilnih kampanj. To predstavlja problem tudi za politike same, saj so talci podjetij, ki financirajo njihove volilne kampanje.
"Močne stranke so pogoj za močno demokracijo"
Kandidat SD za nadomestnega župana Maribora Matevž Frangež je izpostavil, da so slovenske politične stranke razen redkih izjem v primerjavi s stanjem v drugih evropskih državah slabo financirane, kar jih dela bolj ranljive in dojemljive za korupcijo. "Močne stranke so pogoj za močno demokracijo," se je strinjal Toplak.
Kandidatka SD za mestni svet Sandra Kalacun je mnenja, da bi bilo treba v Sloveniji sprejeti ostrejšo protikorupcijsko zakonodajo in okrepiti pristojnosti protikorupcijske komisije. Hkrati je treba dvigniti politično kulturo in korupcijo izbrisati iz miselnega vzorca slovenske družbe, da ta ne bo več tolerirala goljufanja, prevar, kršenja predpisov, je dodala na prvi v seriji javnih tribun, ki ga organizira volilni štab županskega kandidata Frangeža.
