Sodišče je ugotovilo, da je država v primeru zaprtja Jevšnika na zaprtem oddelku zapora kršila 3. in 13. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Prvi prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje, drugi pa določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi oblastmi v zvezi s pogoji zaprtja.
Prenatrpanost zapora, slabi sanitarni pogoji, nasilje zapornikov ...
Jevšnik je v tožbi izpostavil prenatrpanost zapora, kar je vodilo v pomanjkanje osebnega prostora, slabe sanitarne pogoje in nezadostno prezračevanje, pa tudi pretirano omejevanje časa zunaj celice, visoke temperature v celici, nezadostno zdravstveno oskrbo in podporo psihiatra ter izpostavljenost nasilju s strani drugih zapornikov zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov.
Prav tako se je tožba nanašala na omejevanje obiskov, telefonskih pogovorov in korespondence.
Sodišče je tožeči stranki delno prikimalo. Tako je ugotovilo kršenje človekovih pravic v času bivanja Jevšnika na zaprtem delu zapora, kjer je zapornik preživel 36 dni ob le okoli treh kvadratnih metrih osebnega prostora in omejenim časom zunaj celice. Medtem pa v času zaprtja na polodprtem delu zapora sodišče kršitev ni ugotovilo.
Država mora plačati 1200 evrov kazni
V skladu s sodbo bo morala Slovenija plačati 1200 evrov odškodnine ter 500 evrov za pokritje stroškov. Jevšnik je sicer zahteval 15.000 evrov odškodnine ter 1520 evrov za pokritje stroškov.
V podobnem primeru je sicer Evropsko sodišče za človekove pravice že leta 2011 odločilo v prid petim pripornikom oz. zapornikom, ki so zaradi slabih razmer v ljubljanskem zaporu tožili Slovenijo. Tudi omenjena peterica je bila zaprta leta 2009. Takrat so na ministrstvu za pravosodje zagotovili, da so se razmere v ljubljanskih zaporih od spornega obdobja bistveno izboljšale.
Pravobranilstvo: sodišče je pretežni del pritožbe zavrnilo kot očitno neutemeljen
Na današnjo razsodbo so se odzvali na državnem pravobranilstvu, kjer izpostavljajo, da je sodišče v primeru Jevšnik »pretežni del pritožbe zavrnilo kot očitno neutemeljen«. Po njihovih navedbah gre za prvi primer takšne odločitve sodišča v zvezi z razmerami v ljubljanskem zaporu, medtem ko je državno pravobranilstvo v zvezi z okoliščinami prestajanja zaporne kazni v zaporu na Dobu v vseh 145 pritožbah, ki jih je sodišče Sloveniji vročilo leta 2010, uspešno izpodbilo trditve zapornikov o kršenju človekovih pravic.
Državno pravobranilstvo je, kot poudarjajo, dokazalo, da so okoliščine prestajanja kazni v zaporu na Dobu kljub morebitni prezasedenosti zavoda v skladu z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah.
