Kot je spomnil, je ob sprejemanju proračuna za leto 2014 na ta dolg posebej opozoril ministra za finance, od njega pa dobil ustna zagotovila, da bo članarine za mednarodne organizacije poravnalo ministrstvo za finance. Članarine za mednarodne organizacije sicer še vedno ostajajo postavka zunanjega ministrstva, je dodal.
Finančna kriza ni izgovor
Po oceni ministra gospodarska in finančna kriza v Sloveniji za neplačilo članarin ni izgovor, saj gre za enega temeljnih elementov slovenske državnosti, po njegovih besedah pa članarine ZN redno plačujejo celo države, ki se soočajo z lakoto.
Na novinarsko vprašanje, ali namerava Slovenija glede na divjanje vojne in humanitarno krizo v Siriji sprejeti sirske begunce, je minister izpostavil, da je Slovenija za humanitarno pomoč za sirske begunce doslej namenila 150.000 evrov. Eno sirsko družino je Slovenija že sprejela, na vladi pa nadaljujejo pogovore o tem, kaj bi lahko še storili oziroma o sprejemu do 30 sirskih beguncev, saj Slovenija finančno ni sposobna sprejeti večjega števila beguncev.
Minister je na novinarski konferenci sicer izpostavil, da bodo gospodarski diplomaciji na MZZ še naprej dajali velik poudarek, saj vidi rešitev za krizo v še večji odprtosti tujim trgom in v tujih vlaganjih v Sloveniji.
Dobri odnosi s sosednjimi državami
Kot prioriteto slovenske zunanje politike je izpostavil dobre odnose s sosednjimi državami. Pri tem je med drugim za spomladi napovedal srečanje odbora ministrov v Rimu, na katerem bi lahko dosegli korak naprej pri reševanju vprašanja vračanja umetniških del, odvzetih v Sloveniji.
Napovedal je tudi, da bodo letos »na papirju« pripravili vse potrebno za odprtje diplomatsko-konzularnega predstavništva v Perzijskem zalivu, da pa bo nato treba zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva. Po njegovem prepričanju Slovenija nujno potrebuje predstavništvo v Perzijskem zalivu in v srednji Afriki, za kar se zelo zavzemajo gospodarstveniki.
Kot je pojasnil, bodo skušali najti ustrezne rešitve v okviru finančnih zmožnosti in nasledstva. Treba bi bilo namreč razmisliti, kaj storiti s premoženjem, z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, ki jih je Slovenija dobila v okviru nasledstva, kot so rezidenca v Rimu, v Maliju, Tanzaniji. Kot eno od zamisli je navedel prodajo rezidence v Rimu, od kupnine pa da bi nato v Rimu kupili primerne prostore za veleposlanika in delovanje diplomatske službe, ostanek sredstev pa bi vložili v ostalo DKP mrežo.