''Danes šele začenjamo, gre za prve ure zbiranja podpisov. Upamo, da bomo podpise zbrali v predpisanem roku,'' je pred upravno enoto medijem povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič. ''Ta zakon po našem mnenju, pa tudi po mnenju nekaterih uglednih ekonomistov, ni prava alternativa na vse znane, velike probleme naših bank. Lahko bi šli po neki drugi poti, ki bi bila cenejša, a tudi učinkovitejša,'' je dodal in pojasnil, da so ga o tem prepričali mnogi ekonomisti. „Teoretično lahko referendum ustavi le odločitev DZ, da tudi to pobudo naslovi na Ustavno sodišče, in potem čakamo, da sodišče odloči. To je edini formalni proceduralni razlog, ki lahko za nekaj časa blokira zbiranje podpisov. Toda s tem naj se ukvarjajo drugi,'' je še povedal Semolič.
Predsednik Sindikata KNG Tomaž Kumer pa je pojasnil, da si v sindikatu želijo, da vlada pripravi neko drugo alternativo, ''najverjetneje v obliki novega zakona in to je potem lahko predmet nadaljnjih pogajanj''. ''Prva stvar, ki je nujna, če hočemo rešiti ta problem, je dosega neke politične enotnosti. Sicer bo vsak ukrep pomenil obračunavanje med političnimi strankami. Druga stvar je, da se je stroka opredelila. Mislim, da je tukaj jasno, kakšna pot bi morala biti. Mi bomo predvsem zagovarjali stališča stroke, ki bo sodelovala z nami,'' je napovedal Kumer. Razložil je tudi, da zbiranje podpisov organizira njihova mreža prek ZSSS. ''Mi imamo mrežo vzpostavljeno po celi Sloveniji in mislim, da so pokrite vse upravne enote.''
Na stojnici, ki so jo postavili pred upravno enoto, sicer zbirajo podpise že od približno pol enajste ure. ''Zelo smo zadovoljni s prometom, v pol ure smo dobili med sto in dvesto podpisov. Ljudje so se hitro in v velikem številu odzvali. Mislim, da bomo potrebno število podpisov hitro zbrali,'' je za Dnevnik.si povedala Nina Šuštarič s stojnice, kjer zbirajo podpise.
'Podpisal sem zato, ker nas goljufajo. Že ime slaba banka pove, da nas bodo okrog prinesli,'' je povedal Stanislav Savič, smo ga ujeli pri podpisovanju obrazca za referendum. ''Pri zbiranju podpisov problemov ne bo, upam le, da ne bodo problemi nastali kje drugje, saj vemo na kateri relaciji,'' nam je še zaupal.
Koalicija za ustavno presojo referendumske zahteve o slabi banki
Koalicijske poslanske skupine zahtevajo izredno sejo DZ, na kateri bi odločali o predlogu za ustavno presojo referendumske zahteve o slabi banki. Predlagajo sklep, da ustavno sodišče presodi, ali bi z odločitvijo uveljavitve zakona o slabi banki ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.
Kot so sporočili iz poslanske skupine SDS, koalicijski poslanke in poslanci ocenjujejo, da se v Sloveniji soočamo z velikim krčenjem gospodarske aktivnosti, ki ga je povzročilo bistveno manjše kreditiranje gospodarstva oz. kreditni krč. Dlje trajajoča bistveno zmanjšana možnost kreditiranja, pa kratkoročno in dolgoročno onemogoča uspešno delovanje gospodarstva, kar lahko privede do zloma celotnega gospodarstva.
Cilj zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in za ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest.
''Preprečen bo moralni hazard''
Skladno s predlogom se bodo slabe terjatve transparentno prenesle na novo družbo in na tej podlagi bo možna ugotovitev odgovornosti za posamezne slabe terjatve, poudarjajo. Slabe terjatve se bodo vrednotile oz. odkupovale po pravilih Evropske komisije. "Tako bo preprečen moralni hazard," poudarjajo v koaliciji.
Z zakonom je določena tudi kazenska in odškodninska odgovornost za dajanje tistih kreditov, ki niso bili dani na podlagi zakonov ter ostalih predpisov in so bili izven okvira načel bančnega poslovanja. Okrepilo bi se tudi zaupanje zunanjih institucij, ki ocenjujejo bonitete države in državnih ustanov (bonitetne agencije) ali posojajo finančna sredstva Sloveniji (banke, kupci obveznic, ...).
Neuveljavitev tega zakona bi pomenila nadaljevanje stanja, v katerem banke bistveno manj kreditirajo gospodarstvo, ki nima dovolj sredstev za poslovanje in za razvoj. Zvišale bi se obresti za slovenske državne obveznice, državi pa bi se onemogočil dostop do mednarodnih finančnih posojil. Slovenija bi bila prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč in sprejeti vse posledice izgube suverenosti, ki jih takšna pomoč prinese, še opozarjajo v koaliciji.
