Opozarjajo, da je med največjimi žrtvami posegov univerza, kjer je s spomladanskim rebalansom proračuna in Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) prišlo do zmanjšanja proračunskih sredstev. Kulturolog dr. Aleš Črnič opozarja, da so velike reforme usmerjenje v napačno smer in ne bodo pomagale premagati ekonomske krize. ''Področja znanja brez kvalitetnih centrov produkcije in prenašanja znanja od najnižje do najvišje stopnje namreč ni. Smo proti vulgarizaciji znanja,'' dodaja.
Znanje in znanost sta se začela razvijati že pred več kot 2000 leti in po mnenju Andreja Lukšiča je nemogoče razumeti, da bi bila po vsem tem času vpeta v kapitalska in gospodarska razmerja. ''Danes lahko govorimo o civilizacijskem barbarstvu, saj osvobajanje ni več mogoče.''
Tudi s študentske strani prihaja pobuda, da mora priti do boja za dostop do storitev, ki so dosežki celotne civilizacije. ''To ni boj univerze, temveč boj, ki se ga bije na vseh sferah družbe, v kateri prihaja do razkroja,'' dodaja študentka Danijela Tamše.
Skupnost FDV izhod iz krize vidi v kvalitetnem in vsem dostopnem javnem visokem šolstvu in izobraževanju. Kot akademska skupnost so pripravljeni prevzeti aktivno vlogo v iskanju demokratičnih odgovorov na krizo. Pozivajo kolege in kolegice na ostalih članicah, da se prav tako vključijo v mobilizacijo za sobotne demonstracije.
Študent sociologije Klemen Ploštajner na demonstracije poziva tudi študentsko množico.'' Če veljamo za družbo znanja, je prihodnost v izobraževanju in znanju. To pa mora biti enakopravno in enako dostopno vsem.'' Dodaja, da se moramo boriti za javno znanje in šolstvo, ker politika gradi svojo družbena sfeo, ki pa predstavlja le sfero omejenih interesov.
Na ukrepe vlade danes na Fakulteti za družbene vede ni opozorila le Skupnost FDV. O položaju visokega šolstva je na okrogli mizi spregovorilo študentsko društvo Iskra. Skrbi jih namreč očitno sporočilo, da dobra javna univerza ni zaželena, prednost pa ima zasebno visoko šolstvo sumljive kvalitete.
