Na nacionalni reformni program se je včeraj odzvala le manjšina socialnih partnerjev, med drugim v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS). Večina preostalih sindikatov in delodajalskih združenj meni, da gre za razmeroma nepomemben in splošen dokument, ki je namenjen predvsem bruseljski birokraciji. Kot sta povedala predsednik sindikata Pergama Janez Posedi in generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, se nameravajo odzvati šele na program stabilnosti, ki bo ukrepe natančneje definiral in tudi finančno ovrednotil.
Besedilo programa stabilnosti naj bi sindikati in delodajalci prejeli 6. maja, obravnavati pa ga nameravajo dva dni kasneje. Kot je znano, mora Slovenija evropski komisiji program stabilnosti in nacionalni reformni program poslati do 9. maja.
GZS pogreša vsebino
Nacionalni reformni program (NRP), ki kot ključna cilja izpostavlja zagon gospodarstva in sanacijo bank, je po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) postavil pravilno diagnozo, pogrešajo pa konkretno vsebino ukrepov, njihovo časovno opredelitev in ocene učinkov. Prepričani so, da je nujno povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zato vlado pozivajo, naj ne naredi napake in gospodarstva dodatno obremeni z novimi ali višjimi davki in dajatvami. Nevarnost vidijo tudi v morebitnih nesmotrnih reševanjih podjetij in vnovičnem zastoju pri privatizaciji. Po mnenju GZS potrebujemo strokovna pravila in strategijo o tem, katera podjetja bomo reševali in katera spodbujali, katera državna podjetja bomo prodali, katera pa obdržali v državni lasti.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič je prepričan, da bi bila denimo poraba sredstev od prodaje Petrola za vlaganje v Muro »daleč od prave usmeritve«. Po drugi strani pa pozdravlja načrte o zagonu večjih investicij, na primer v hidroelektrarne na spodnji Savi in v cestno omrežje. Sicer pa v GZS pričakujejo gospodarsko politiko, ki bo podpirala izvoz, ter raziskave in razvoj, obenem pa zahtevajo odločen boj proti davčnim utajam, sivi ekonomiji, delu in zaposlovanju na črno, korupciji in klientelizmu.
Sindikati za rast in proti varčevanju
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da so se dosedanji ukrepi, ki so bili usmerjeni zgolj v zniževanje pravic ljudi in socialne varnosti, izkazali za zgrešene, saj se je zaradi njih močno zmanjšala potrošnja, s tem pa tudi potreba po novih delovnih mestih. »Tudi v tem programu ni poudarka na prihodkovni strani, na razvoju gospodarstva, vlaganjih, investicijah, ukrepih proti sivi ekonomiji... Konsolidacija javnih financ ponovno temelji na odhodkih in zniževanju pravic. Kot kaže, se nova vlada ni nič naučila od prejšnje,« je opozoril Andrej Zorko iz ZSSS.
Glede načrtovane privatizacije državnih podjetij so v ZSSS zelo zadržani, glede sanacije bančnega sistema pa bi bilo po njihovih ocenah predvsem treba izboljšati upravljanje bank. »Nesmiselno je dokapitalizirati banko, ki je vreča brez dna, ne da bi povečali odgovornost uprav in nadzornih svetov,« je dejal Zorko. Sindikate motijo tudi napovedi o novi reformi pokojninske zakonodaje. Vlada, kot piše v NRP, že za prihodnje leto načrtuje začetek aktivnosti za spremembe pokojninskega sistema po letu 2020, med drugim uvedbo avtomatičnih mehanizmov prilagajanja upokojitvene starosti, uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra in vpeljavo točkovnega sistema. »Reforma je bila pravkar sprejeta, zato je govorjenje o spremembah brez ocene učinkov prenagljeno,« pravi Zorko. Vzdržnost pokojninskega sistema bi bilo po njegovih besedah možno izboljšati predvsem z izenačenjem prispevne stopnje delodajalcev in delojemalcev ter bolj učinkovitim pobiranjem prispevkov.
V SDOS pravijo, da je nacionalni reformni program zgolj prepis prejšnjega programa z manjšimi spremembami. V njem pogrešajo odgovore na vprašanja, kako bomo zmanjšali davčni dolg in sivo ekonomijo, kako in kaj bomo racionalizirali pri javnih naročilih in pri materialnih stroških v javnem sektorju, kako in kdaj bomo uredili upravljanje državnega premoženja, kakšno je dejansko stanje v bankah ter komu so bili podeljeni krediti in kaj se je z njimi zgodilo. Če vlada teh področij ne uvrsti na seznam ukrepov, potem bomo, kot opozarjajo v SDOS, čez eno leto znova ugotavljali, da so javne finance nekonsolidirane in da je treba ponovno posegati v plače in prejemke zaposlenih.
