Kritiki združevanja zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) v dva nova zavoda so včeraj začeli zbiranje podpisov za referendum. Do 6. februarja imajo čas, da zberejo 40.000 podpisov.
Združevanju v nacionalni inštitut za javno zdravje in nacionalni laboratorij nasprotujejo v zavodih za zdravstveno varstvo, kjer ga vidijo kot škodljivo centralizacijo. Neenakosti v zdravju prebivalcev se bodo z ukinjanjem regijske organiziranosti še zaostrile, so prepričani.
»Manj javnega zdravja v regijah«
Po njihovem gre za »neposredno centralizacijo dejavnosti, selitev pomembnega dela dejavnosti v centre moči, zmanjševanje virov za javno zdravje v regijah in dostopnosti teh storitev«. »Torej manj javnega zdravja v regijah,« opozarjajo v tezah proti centralizaciji. Spomnili so tudi, da zavodi za zdravstveno varstvo poslujejo pozitivno (IVZ je imel samo v prvih devetih mesecih leta 2012 za 1,1 milijona evrov izgube). Poleg tega so se ti zavodi aktivno odzivali na specifične potrebe lokalne in regionalne skupnosti, so poudarili ob referendumski pobudi. »Prizadevamo si za ohranitev javnega zdravja v regijah,« so povzeli. Združevanje nasprotno podpirajo na Inštitutu za varovanje zdravja. Javno zdravje bo po njihovem s tem znova dobilo večjo veljavo, strokovnjaki za javno zdravstvo bodo še naprej delali v okviru regij, le da bolj povezano, delo pa bo racionalnejše.
Gantar: Združevanje je dobro za javno zdravje
Da gre združevanje javnemu zdravju na roko, je zatrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Težave sedanje organiziranosti se po njegovem med drugim kažejo v primeru novomeškega ZZV, ki ga vodi prvopodpisani pod referendumsko pobudo Dušan Harlander. »Večji delež dela tega ZZV, ki je primarno namenjen javnemu zdravju, je tržna laboratorijska dejavnost. To so v veliki meri razvili ob pomoči tamkajšnje industrije, denimo Krke, tudi za laboratorijsko dejavnost pa je osnova plačevanje države. Glede na to, da so močno povečali obseg laboratorijske dejavnosti, lahko delajo z dampinškimi cenami. Če ne bo sprememb, bodo nekateri drugi ZZV zaradi tega zelo hitro v rdečih številkah. Organizacije, kakršna je v ZZV Novo mesto, si ne želim za celo Slovenijo, saj bi to pomenilo napačno smer za javno zdravje,« je poudaril Gantar. Po njegovem se pri tem počasi že izraža konflikt interesov. Kot pravi, pa ZZV z laboratorijsko dejavnostjo služijo tudi na račun bolnišnic (ponekod so med glavnimi upniki bolnišnic v izgubah, op.p.). Tudi urejanje tega problema je po njegovih besedah eden od razlogov za spremembe dosedanje organizacije.
Z združevanjem bo sicer manj direktorskih mest, je pripomnil, a to ni ključni razlog za te spremembe. Z združevanjem želijo namreč doseči predvsem boljše vodenje na področju javnega zdravja, njegovo ločitev od tržne dejavnosti in bolj racionalno delo. Glede na to, da je laboratorijska dejavnost vse dražja in je potrebnih vse več aparatur, je sedem ali več laboratorijev za dva milijona prebivalcev Slovenije preveč, ugotavlja Gantar. Denarja za javno zdravje bo še vedno premalo, se strinja, a ga bo z racionalizacijo oziroma bolj smotrno porabo po njegovem kljub vsemu nekaj več.
