nadaljevanje naslednji članek
Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so morda našli rešitev, kako s pomočjo Evropske unije izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. Predvidoma do letošnjega poletja bo dokončno potrjena evropska lista prioritet skupnega pomena (PCI) in če bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Ne le to, kot so nam še pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP), bo projekt v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči.
Okoljski argumenti za listo PCI ne štejejo
Na ministrstvu so potrdili, da je investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, konec letošnjega februarja ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ter nevladnih in drugih organizacij (med njimi tudi tržaškega pristanišča) uspelo uvrstiti projekt na listo PCI, kajti kriteriji presoje za uvrstitev na listo so izključno energetsko-ekonomske narave. Ker projekt v celoti leži na italijanskem ozemlju, ga Slovenija z liste ne more spraviti z vetom, druge države članice EU pa mu ne nasprotujejo. Predlagano listo projektov morajo sicer presoditi še tri evropske institucije – komisija, parlament in svet – vendar bodo tudi te lahko upoštevale le energetski vidik, ne pa tudi okoljskega. Če bo žaveljski terminal tako skupaj s pripadajočim plinovodom junija oziroma v začetku julija dokončno potrjen kot projekt PCI, bo ne glede na vsa nasprotovanja slej ko prej zgrajen, so zatrdili na MZIP. Pet tožb, ki so jih zaradi domnevnih nepravilnosti v postopkih presoje okoljskih vplivov terminala na italijansko upravno sodišče v Rimu vložile italijanske lokalne skupnosti in nevladne organizacije ter sta se jim pridružili tudi občina Koper in Republika Slovenija, po pojasnilih ministrstva pri izbiri projektov PCI ne igra nobene vloge. Kajti razume se, da je bilo nasprotovanje javnosti upoštevano pri celoviti presoji vplivov projekta na okolje, na »tem področju pa pristojno italijansko ministrstvo trdi, da so bili vsi postopki izpeljani korektno in da negativnih vplivov ni«.
Okoljska presoja še ni končana
Toda nekaj možnosti za ustavitev gradnje vendarle obstaja. Kot so potrdili tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), je italijanska vlada znova odprla postopek presoje vplivov žaveljskega terminala na okolje. Vzrok za to naj bi bile dodatne informacije iz tržaškega pristanišča, kjer se je uprava odločno postavila proti terminalu, saj je presodila, da bi ob že tako gostem ladijskem prometu v Tržaškem zalivu plinski tankerji, ki bi ob vsakem prihodu za nekaj ur ustavili ladijski promet, povzročili nemogoče plovne razmere v pristanišču.
Poleg tega je Italija projekt sredi postopka čezmejne presoje okoljskih vplivov razdelila na dva dela – na terminal Žavlje in na plinovod Trst-Gradež – pozitivno okoljevarstveno soglasje pa je leta 2009 sprejela le za terminal Žavlje. V njem je le delno upoštevala pripombe Slovenije, zato zdaj na MKO pričakujejo, da bo to storila v celoti. Prav tako menijo, da je Italija plinovod ločila, da bi se izognila čezmejni okoljski presoji še tega dela projekta. Ker žaveljski terminal brez plinovoda ne more delovati, slovenska vlada meni, da bi moral postati del skupne presoje čezmejnih vplivov na okolje. Slovenija je ob ponovnem odprtju postopka zahtevala tudi vso morebitno novo dokumentacijo, uporabljeno v presoji, po informacijah MKO pa bo obnovljeni postopek Italija končala v kratkem. Ob okoljevarstvenem soglasju za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje investitorju sicer manjka še varnostno poročilo Seveso, ki pa mora biti tudi predmet čezmejnega posvetovanja.
Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali lahko gradnjo žaveljskega terminala zaradi morebitnega neupoštevanja evropskih okoljskih zahtev v najslabšem primeru prepreči evropska komisija. Ta je doslej reševanje problematike prepuščala Sloveniji in Italiji, saj bo po pojasnilih iz kabineta okoljskega komisarja Janeza Potočnika izpolnjevanje evropskih okoljskih zahtev, še zlasti izid posvetovanja z javnostjo, mogoče preveriti šele, ko bodo italijanski organi izdali končno soglasje za gradnjo različnih delov projekta.
Sicer pa skuša Slovenija svoje strateške interese v povezavi z žaveljskim terminalom zavarovati tudi prek svoje diplomatske mreže, so nam sicer redkobesedno sporočili z zunanjega ministrstva. Prav tako gradnji žaveljskega terminala nasprotuje sedem slovenskih evroposlancev (osmi, Lojze Peterle, se na naša vprašanja ni odzval), med katerimi so se nekateri tudi aktivno vključili v reševanje problematike. Ker je bila letos januarja opozorjena, da bi se gradnja terminalov lahko začela, še preden bi imela Slovenija možnost pravno ukrepati, je evroposlanka Romana Jordan na evropsko komisijo naslovila poslansko vprašanje. »Vesela sem, da mi je komisija zagotovila pozorno spremljanje problematike tega projekta,« je prejeti odgovor komentirala Jordanova, ki je na problematiko evropske kolege opozorila tudi na januarskem plenarnem zasedanju. Evropskim poslancem sta o tej temi že spregovorila tudi Ivo Vajgl in Mojca Kleva Kekus, kot Koprčanka še toliko bolj zainteresirana za preprečitev gradnje. »Težka politična situacija v Italiji, ko se ne ve, ali bo zmagovalna stranka lahko oblikovala vlado, mi daje upanje, da je bila uvrstitev terminala na listo PCI le poskus odhajajočega ministra, da v zadnjem hipu na ta seznam postavi tudi terminal v Žavljah. Med volilno kampanjo sem sledila izjavam glavnih politikov v Italiji, kjer so bili podporniki v manjšini,« je dejala.
Gradnja plinskega terminala v Žavljah je sicer sporna predvsem zaradi okoljskih in zdravstvenih tveganj, ki bi z gradnjo in obratovanjem terminala nastala zaradi dvigovanja živega srebra (iz nekdanjega idrijskega rudnika) in drugih strupenih snovi, ki so na morskem dnu v Tržaškem zalivu. Še dodatno onesnaženje, med drugim s klorom, bi povzročilo delovanje in vzdrževanje terminala. Ob že omenjenem problemu nemotenega in varnega ladijskega prometa in še nekaterih drugih argumentih pa je Jordanova poudarila še, da »tudi z energetskega stališča gradnja teh terminalov ni prioriteta, saj sta predvidena dva nova plinovoda iz Azije v srednjo Evropo«.
