Potem ko je Državljanska lista (DL) izstopila iz vlade Janeza Janše in je s pravosodnega ministrstva odšel Senko Pličanič, na njegovo mesto pa začasno stopil Zvonko Černač, je ministrska ekipa prvaka SDS 28. februarja za dobo petih let za generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje in javno upravo imenovala Janeza Lampeta (NSi). Čeprav ga je vlada Alenke Bratušek razrešila že na prvi dopisni seji, in sicer 25. marca, kar pomeni slab mesec od nastopa funkcije, se je Lampe od državne uprave poslovil s 15.783,64 evra odpravnine.
Do odpravnine upravičeni ne glede na dolžino mandata
To pa ni edini primer javnega uslužbenca, ki je bil na položaj imenovan ob razpadu Janševe vlade in je za kakšen mesec dni dela prejel razmeroma visoko odpravnino. Eden takih je tudi Lenart Rihar, ki je ob prihodu Mojce Kucler Dolinar (NSi) kot državne sekretarke na pravosodno ministrstvo – prav tako v času začasnega Černačevega ministrovanja – postal vodja njenega kabineta in za svoje »delo na zaupanje« prejel 7134,84 evra visoko odpravnino. Med prejemniki »lojalnih odpravnin« izstopa še Alenka Deutsch (7134,84 evra), ki je po odhodu DL iz vlade postala vodja ministrovega kabineta na finančnem ministrstvu. Spomnimo, da je v začetku februarja vodenje finančnega resorja prevzel takratni premier Janša (pri tej dodatni funkciji sta mu priskočila na pomoč strankarska kolega oziroma državna sekretarja Andrej Šircelj in Marko Pogačnik). Deutschevo se sicer na spletni strani največje opozicijske stranke omenja kot predsednico občinskega odbora SDS Lovrenc na Pohorju.
Dodajmo, da zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) v odpravnine (v višini treh osnovnih plač) za tiste, ki so bili imenovani za čas mandata Janševe vlade oziroma na zaupanje, ni posegel, ob tem pa se tudi zaradi napovedanega varčevanja poraja vprašanje, ali je smiselno obdržati sistem izplačevanja odpravnin, ki ni odvisen od dolžine mandata javnega uslužbenca. Z drugimi besedami: Martin Kerin, ki je bil v kabinetu ministra Andreja Vizjaka zaposlen na zaupanje od začetka mandata, je prejel enako odpravnino kot Deutscheva ali Rihar, ki sta se na finančno oziroma pravosodno ministrstvo »preselila« za slaba dva meseca.
Najvišjo odpravnino prejel brat Marka Jakliča
Z najvišjo »odpravnino na zaupanje« se z odhodom Janševe vlade lahko pohvali namestnik bivšega generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča Boštjan Jaklič, brat bivšega prvega ljubljanskega lekarnarja Marka Jakliča, ki je prejel bruto znesek v višini 12.355,23 evra. V kabinetu bivšega predsednika vlade Janeza Janše so najvišje odpravnine prejeli Borut Petek, mentor njegove diplomske naloge Matjaž Novak in Ksenija Koren (vsi po 7134,84 evra). Kot je znano, se je nekdanja novinarka Korenova med zadnjimi priključila najožji ekipi bivšega premierja, od enajstih zaposlenih na Janševo zaupanje pa je pravico do odpravnine izkoristilo sedem uslužbencev. Skupni znesek za »odpravnine na zaupanje« (obračunan pri marčni plači) je sicer znašal 145.685,47 evra, medtem ko je bil skupni znesek tovrstnih odpravnin v mandatu vlade Boruta Pahorja nekoliko višji: 217.013,75 evra. A pri tem ne gre pozabiti, da je imela Pahorjeva vlada, ki je na oblasti zdržala slaba tri leta, tudi več ministrstev in vladnih služb.
Po zakonu o javnih uslužbencih so do odpravnin upravičeni tudi uradniki, ki so bili s svojega položaja razrešeni in pred imenovanjem na položaj niso imeli statusa uradnika. Skupni bruto izplačani znesek takih odpravnin trenutno znaša 117.869,81 evra. Kot je znano, funkcionar lahko v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja na ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja na ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote... Dodajmo, da je skupni znesek tovrstnih odpravnin, izplačanih v času Janševe vlade, torej med lanskim in letošnjim februarjem, po podatkih finančnega ministrstva, kjer sicer ne vodijo evidence za notranje in obrambno ministrstvo ter Sovo, znašal 404.291,15 evra.
Rigler prejel odpravnino in odšel na Slovenske železnice
Najvišjo tovrstno odpravnino (17.498,33 evra) je do zdaj prejel nekdanji član uprave Darsa in prvi nadzornik Intereurope v času Andreja Lovšina Boštjan Rigler, ki mu je minister Černač zaupal vodenje direktorata za infrastrukturo. Ob tem pa je zanimivo, da je člana SDS in nekdanjega župana Škofljice tik pred nastopom vlade Alenke Bratušek razrešila kar Janševa ekipa, Rigler pa je kmalu po odhodu iz državne uprave novo službo našel na Slovenskih železnicah.
Največji strošek z odpravninami na podlagi razrešitev so po odhodu Janševe vlade imeli na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Odpravnine v skupni višini 51.072 evrov so si sicer razdelili Borut Rončević, ki je bil na Turkovem ministrstvu zadolžen za vodenje direktorata za visoko šolstvo, medtem pa je tudi predaval na nekaterih fakultetah in pisal kolumne za portal Planet Siol, nekdanji novinar, poslanec SDS in vodja direktorata za medije Miro Petek ter bivši generalni direktor direktorata za investicije Andrej Vihtelič. Janševa vlada je vse tri direktorje za mandatno dobo petih let imenovala z začetkom letošnjega februarja.
Spomnimo še, da se je odpravnina za uradnike, ki so bili s svojega položaja predčasno razrešeni, z Zujfom znižala – zdaj znaša povprečno mesečno bruto plačo za vsako polno leto do izteka imenovanja na položaj, pred tem pa je razrešeni uradnik prejel petino povprečne mesečne bruto plače za vsak polni mesec do izteka imenovanja. Odpravnine za nekdanje uslužbence na položaju, ki so bili v prvih treh mesecih od nastopa Janševe vlade razrešeni, so znašale 255.279,16 evra; najvišjo odpravnino pa je takrat prejela Jana Kolar (direktorica direktorata ministrstva za visoko šolstvo, znanost in šport), in sicer v višini 43.952,35 evra.
