Prejšnji teden je bila narejena prva ocena škode, pomanjkanje padavin in visoke temperature pa so poleg Prekmurja najbolj prizadeli še vzhodno Slovenijo in Obalo. Kot je na novinarski konferenci dejala Strniševa, bo škoda na koruzi več kot 50-odstotna, ponekod pa še večja, na travinju pa 30-odstotna.
»O končni škodi še ni mogoče govoriti, je pa to že četrta hujša suša v zadnjih 10 letih,« je dejala državna sekretarka in dodala, da je prilagajanje podnebnim spremembam ključni izziv za kmetijstvo v prihodnjih letih.
Za namakanje, ki je prvi ukrep proti suši, so na ministrstvu v shemi za programsko obdobje 2007-2013 namenili skupno 12 milijonov evrov, ki pa še niso vsa počrpana. »Leta 2010 je bilo odobrenih 3,4 milijona evrov in potem od tega izplačanih 2,6 milijona evrov, ostala sredstva še niso počrpana. Lani je bil izveden razpis za 10 milijonov evrov, vloge se še obdelujejo, odločbe pa naj bi bile izdane v mesecu dni,« je pojasnila Strniševa.
Z že izvedenimi projekti so med drugim obnovili dva velika namakalna sistema na področju Ormoža in Velike Nedelje ter Gorišnice, ki skupno pokrivata 526 hektarjev.
V prihodnji shemi do leta 2020 je za namakalne sisteme predvidenih 24 milijonov evrov sredstev
Na ministrstvu si prizadevajo za poenostavitev postopkov prijave in pridobitev sredstev, je še poudarila državna sekretarka in dodala, da so lani na ministrstvu ustanovili tudi posebno medresorsko skupino, ki bo spodbujala aktivnosti na terenu.
Škoda, ki jo je povzročila lanska suša, je bila ocenjena na 56 milijonov evrov, vlada pa je za odpravo njenih posledic namenila 5,6 milijona evrov. Manjši kmetje naj bi sredstva prejeli v kratkem, je pojasnila državna sekretarka, večji kmetje in kmetijska podjetja pa bodo morala počakati na izplačilo, saj mora soglasje zanj dati še Evropska komisija.
Andreja Sušnik z Agencija RS za okolje je pojasnila, da je doslej v letošnji vegetacijski sezoni, ki se je začela 1. aprila, padlo le malo nad polovico dolgoletnih povprečnih padavin. Najmanj padavin je bilo na območjih severovzhodne in vzhodne Slovenije.
»Junija in julija je bila povsod podpovprečna količina dežja, in sicer manj kot polovico povprečnih vrednosti v 30-letnem obdobju,« je dejala Sušnikova.
Gladine podzemnih voda so bile v prvih dneh avgusta sicer še v območju normalnih vodnih količin za ta letni čas, enako pa je veljalo tudi za površinske vode, je dodala, ob tem pa poudarila, da tudi v prihodnjih dneh ni pričakovati padavin, zaradi česar se bo stanje poslabšalo.
Posledice suše se kažejo tudi v vinogradih in sadovnjakih
Dušica Majer s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je izpostavila ukrepe, s katerimi lahko kmetje omilijo posledice suše, med njimi je na prvem mestu namakanje. Poleg koruze in travinja, ki jih je močno prizadelo pomanjkanje padavin in visoke temperature, se posledice kažejo tudi že v vinogradih in sadovnjakih.
»V vinogradih, predvsem v Podravju in slovenski Istri, se tudi že kažejo posledice suše, zato kmetom svetujemo redčenje grozdov, enako velja za pridelke v sadovnjaku,« je dejala Majerjeva.
Ob tem je še povedala, da je pretekli teden neurje na področju okolice Krškega pustilo velike posledice, saj so nekateri pridelki povsem uničeni, dodatno škodo pa je potem povzročil še topel orkanski veter, ki je pihal tri ure. Ocen o škodi sicer še ni.