Zimska gospodarska napoved Evropske komisije, o kateri so danes razpravljali ministri, je pokazala, da več članic, med njimi Slovenija, letos najverjetneje ne bo izpolnilo ciljev za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
Sloveniji, ki bi morala primanjkljaj v tem letu znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), je komisija za letos napovedala 5,1-odstotni primanjkljaj in dvoodstotni padec BDP. Obe številki sta občutno slabši od povprečja v območju evra.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v ponedeljek po zasedanju evroskupine nakazal, da si lahko še več članic EU obeta podaljšanje rokov za odpravo presežnih javnofinančnih primanjkljajev.
»Odpustek« je mogoč
Ta odpustek, ki so ga že dobile Grčija, Španija in Portugalska, je sicer mogoč pod dvema pogojema: v primeru zadostnega truda pri fiskalni konsolidaciji in negativnega vpliva nepričakovanega padca rasti na javne finance.
Na vprašanje, ali bo komisija Sloveniji podaljšala rok ali se bo odločila za sankcije, je Šircelj danes odgovoril: "Jaz seveda upam, da bo Evropska komisija ugotovila napor, ki je bil storjen v letu 2012 in se nadaljuje v letu 2013 pri konsolidaciji javnih financ. Ta vlada je dejansko naredila izjemno velik napor za to, da konsolidira javne finance ... in upam, da bo tudi Evropska komisija upoštevala te napore, ki jih je storila ta vlada."
Je pa odločitev komisije po njegovih besedah odvisna tudi od tega, kako se bodo ti ukrepi izvajali v prihodnje, je še opozoril.
Rehn priporoča nadaljevanje reform
Prav tako je državni sekretar spomnil, da Rehn Sloveniji priporoča, naj nadaljuje reforme in izvajanje že sprejetih reform, na primer pokojninske reforme in trga dela, ter seveda sanacijo bančnega sistema v okviru posebne družbe, na katero se bodo prenesle sporne terjatve.
Komisija bo odločitev o tem, ali bo proti kršiteljicam uvedla sankcije ali jim bo pogledala skozi prste in podaljšala rok za odpravo presežnih primanjkljajev, sprejela maja, ko bo predstavila spomladansko gospodarsko napoved.
Državni sekretar sicer meni, da politična nestabilnost po volitvah v Italiji ni vplivala na zadolževanje Slovenije na finančnih trgih. Slovenija bo sicer po njegovih besedah vsekakor morala na trg v prvi polovici leta. Po koliko denarja, pa bo še treba oceniti, je dodal.
Sicer pa je Šircelj danes spet poudaril, da o morebitnem programu pomoči za Slovenijo v Bruslju ni bilo govora v nobenem kontekstu. "Slovenija je v takšnem finančnem in ekonomskem stanju, da so vprašanja o finančni pomoči neumestna in sama po sebi generirajo neke težave in probleme, ki jih Slovenija ne zasluži," je sklenil.
