»Mi pričakujemo, da se bo možno o tem, koliko sredstev se bo namenjalo za plače in kakšni bodo ukrepi v javnem sektorju, pogajati in dogovoriti. Za vse ostalo pa pričakujemo, da bodo spoštovali sprejete in sklenjene sporazume,« je ob ob prihodu dejal vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi.
Sprejeti proračun ni dejstvo
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja je problem vladnega predloga stavkovnega sporazuma, da je pravzaprav nasprotje tega, kar so stavkovne zahteve. Kar se njih tiče, sprejeti proračun ni dejstvo. Pri tem je spomnil, da so proti temu, ker je bil enostransko uveljavljen, nastopili s stavko, v kateri je sodelovalo 100.000 ljudi. »Ignorirati to se zdi, da ni prav v resnem stiku z realnostjo,« pravi Štrukelj.
Vladna stran je sindikatom svoj predlog stavkovnega sporazuma poslala že minuli teden. V njem med drugim predlaga, da bi se podpisniki zavezali, da se bodo pogajali o ukrepih za dosego v letošnjem proračunu določenega obsega sredstev za plače in druge stroške dela. Obenem bi se vlada zavezala, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju v letu 2013 dosegalo predvsem z restriktivno politiko nenadomeščanja zaradi naravnega odliva.
158 milijonov evrov
Kot je v ponedeljek dejal Virant, bi po podpisu stavkovnega sporazuma nadaljevali s pogajanji o ukrepih, s katerimi bi plačno maso znižali skladno s proračunom za letošnje leto. Gre za 158 milijonov evrov, vlada pa si pogajanja želi skleniti do 10. maja.
Sicer pa je glede na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča odprto tudi vprašanje poračuna tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj. Vložena je sicer revizija, a sodba je pravnomočna. Sekretar Sindikata državnih organov Drago Ščernjavič je tako danes dejal, da imajo zahtevek za izvršbo že pripravljen in ga bo verjetno podpisal že v petek, je pa to odvisno tudi od poteka današnjih pogajanj.
Virant: Pogajanja tečejo dobro, stavkovni sporazum bi lahko podpisali na koncu pogajalskega procesa
Virant ocenjuje, da pogajanja s sindikati javnega sektorja tečejo dobro in »dokaj umirjeno«. Pogovori pa gredo v smeri, da bi se kar v okviru stavkovnega sporazuma dogovorili o ukrepih za zagotovitev javno-finančno vzdržne plačne mase za letošnje leto.
V tem primeru po ministrovih besedah ne bi najprej zapirali stavkovnega sporazuma in se potem pogovarjali o ukrepih, ampak bi to obravnavali kar v paketu. Stavkovni sporazum pa bi podpisali na koncu pogajalskega procesa, ko bodo dogovorjene tudi ključne zadeve oz. bodo »strti najtrši oreh«, je dejal Virant.
Med njimi je poleg dogovora za zagotovitev vzdržne plačne mase v letošnjem letu omenil tudi dogovor o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna. Kot je dodal, bi spremembe šle v smeri večje fleksibilnosti pri prerazporejanju sredstev, da bi lahko, če bi se z racionalizacijo privarčevalo pri materialnih stroških ali investicijskem vzdrževanju, nekaj tega prerazporedili na plače. S tem bi lahko po Virantovih besedah rešili del problema.
