Posedi, sicer predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije, je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da je bila razprava o izhodiščih s strani sindikatov in delodajalcev izčrpna, a so pogrešali prisotnost vladnih predstavnikov. "Očitno imajo druge zadolžitve, ki niso povezane z razvojem domovine," je bil kritičen.
Ključna cilja strategije sta sicer povečanje gospodarske rasti in gospodarskega napredka, je pojasnila sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje. V tej luči je bila kritična, da vlada ostaja pri dosedanji javnofinančni politiki, saj ta doslej ni prinesla želenih rezultatov. Varčevalni ukrepi so drastično zmanjšali potrošnjo in investicije, je dejala in dodala, da to negativno vpliva na rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Skladno s tem se je zavzela za to, da bi se cilj znižati javnofinančni primanjkljaj, kakor je postavljen za leto 2014, preložilo za kakšno leto. To bi po njenih besedah omogočilo postopno prilagajanje ter ne bi toliko ogrožalo gospodarstva in gospodinjstev. Ob tem je zavrnila vladne argumente, da bo hitro znižanje primanjkljaja pripomoglo k zvišanju bonitetne ocene. Verjame namreč, da na boniteto vpliva več stvari.
V okviru strategije si Pojetova želi več poudarka na sektorskih politikah; spodbujanju gozdno-lesne verige, energetski obnovi stavb, infrastrukturnih projektih, stanovanjski politiki.
Sindikalna stran po njenih besedah nasprotuje povečanju fleksibilnosti zaposlenih, saj naj bi bilo veliko bolj pomembno odpravljati administrativne ovire, ki "dejansko slabšajo naše poslovno okolje".
Delojemalci pa podpirajo idejo krepitve industrije in njenega prestrukturiranja v industrijo znanja in inovativnosti. Naklonjeni so tudi podpori rasti in razvoju malih in srednjih podjetij, pogrešajo pa poudarek na velika podjetja, ki so prav tako zelo pomembna.
Zdaj se bodo začeli sestanki, na katerih bodo skušali izboljšati področja strategije, tako da naj bi bil dokument pripravljen junija letos, je še povedala Pojetova. Strategija ne sme ostati le mrtva črka na papirju, temveč mora voditi do povečane blaginje, je sklenila.
Predstavnikov delodajalcev na novinarski konferenci ni bilo, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je izhodišča pred sejo ESS ocenil kot dobra.
A tudi on ugotavlja, da je imela Slovenija doslej odlične strategije, ki pa se jih nismo držali. Vsi ti dokumenti imajo po njegovih besedah skupno lastnost, in sicer da so uspešni le, kadar beležimo gospodarsko rast. Prav zato je treba narediti vse, da se do te rasti pride, je pozval.
Izhodišča sicer opredeljujejo razvojno izhodišče Slovenije, scenarij gospodarske rasti do leta 2020 ter potrebne predpogoje za uresničitev ciljev strategije, to so učinkovita in pravna država, delujoč finančni sistem, javno-finančna konsolidacija ter povrnitev ustrezne bonitete države v mednarodni skupnosti, etika ter aktivni in odgovorni državljani in država.
V dokumentu so opredeljeni tudi potenciali Slovenije: konkurenčnost gospodarstva in spodbujanje podjetnosti, naravni viri, človeški viri, novi (tretji) trgi ter tuje neposredne investicije in geostrateška lega Slovenije. Navedene so še prioritete razvoja do leta 2020, to so znanje, podjetnost, zeleno, vključujoča družba, učinkovit javni sektor in pravna država.
