»Upamo in želimo, da bomo krenili po drugi razvojni poti, torej po poti tržno-socialnega gospodarstva, kjer bodo v ospredju želje in napori za gospodarsko rast, predvsem v smislu ohranjanja starih in odpiranju novih kakovostnih delovnih mest. To bi morala biti pot, ki bo tudi vendarle spremenila življenje mnogim,« je povedal Semolič in ob tem poudaril, da izhod iz krize ni mogoč z nadaljevanjem ekstremnega varčevanja, z vse manj pravicami, z vse več socialnega strahu, z vse več odpuščanja, ampak da je mogoč tudi z več delavskimi pravicami, z boljšimi plačami. »Pot, po kateri sedaj hodimo, pot privatizacije, razprodaje, da bi tako popravili napake finančnikov, je res obsojanja vredna. Dobre tovarne, kvalitetna delovna mesta, boj za zaposlene mora biti velika vrednota tudi naših politikov. Žal se to ne dogaja,« še dodaja.
Problem je prispevna stopnja
Ideja socialnega sporazuma pomeni, da bi se socialni partnerji, seveda tudi vlada, dogovorili za nekatere skupne cilje in za pot, kako te cilje doseči. »Menimo, da je socialni sporazum potreben tudi zato, ker so še vedno prisotne liberalne ideje, ki so družbo pripeljale v krizo. Te liberalne ideje še vedno dominirajo, čeprav večina ve, kdo je povzročil krizo. Ideja, da bi znižali davke, je zadnji dokaz tega,« izpostavlja predsednik zveze sindikatov. »Za nas je zelo pomembno, da bi dosegli dogovor, kako stabilizirati socialne blagajne, tudi v funkciji gospodarskega razvoja. To ne ovira gospodarskega razvoja, ampak je priložnost zanj. Seveda ob mnogih drugih ukrepih,« tako Semolič, ki kot velik problem vidi to, da državni proračun prispeva v pokojninsko blagajno. V drugih evropskih državah delodajalci in delavci plačujejo enako stopnjo prispevka v pokojninsko blagajno, le v Sloveniji ne. V mnogih državah, delodajalci plačujejo celo višjo stopnjo. Eden od ključnih problemov je torej prispevna stopnja.
Potreben je korak naprej na področju pravic delavcev pri udeležbi pri dobičkih podjetij
Predlagajo dvig te stopnje iz 8,85 na 10,85 odstotkov, do zviševanja pa naj bi prišlo postopno, ko bo prišlo do gospodarske rasti. V zvezi s funkcioniranjem pokojninske blagajne predlagajo tudi takojšno ustanovitev demografskega sklada preko katerega se pomaga financirati to blagajno in tako razbremeniti javne finance. Predlagajo, da se KAD preoblikuje v demografski sklad. »Demografski sklad bi se krepil tako, da bi tja prišlo 10 odstotkov kupnine od prodaje, razprodaje državnih podjetij, država pa naj v demografski sklad usmeri tudi od 10 do 20 odstotkov dobičkov tistih družb, kjer je absolutni lastnik,« pojasni. Kot še eden ukrep sindikati predlagajo tudi drugačno definicijo minimalne plače, ki bi postopoma izvzela nekatere dodatke, recimo dodatek za nočno delo, ki je po njihovem mnenju najbolj v nebo vpijoča krivica pri minimalni plači. Predlagajo tudi korak naprej pri pravici delavcev pri udeležbi pri dobičkih podjetij. Njihov predlog je, da gre tretjina dobička v razvoj, tretjina zaposlenim in tretjina lastnikom.
Kot je za konec povedal izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič, prioriteta za 2014 ni računovodski kapitalizem, ampak socialno-tržno gospodarstvo s kvalitetnimi delovnimi mesti in trdno pravno-socialno državo. Začeti se mora velik investicijski cikel in razvojni model, v katero smer bomo šli v letu 2014. »Če bomo še naprej poslušali 'znižajte davke in boste šli na boljše', bomo šli vsi na slabše. Delodajalci se morajo zavedati, da tisto, kar bo rešilo Slovenijo v smislu investicijske politike, niso nižji davki, ampak večje investicije in večje vlaganje v razvoj,« je prepričan sekretar.
