ESS: Banke ne morejo biti vreče brez dna, luknje v njih pa bi šivali davkoplačevalci

Vlada bo besedilo NRP dokončno obravnavala 9. maja

Predsedujoči ESS, sicer predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa, Zdenko Lorber je v povzetku današnje razprave izpostavil razočaranje socialnih partnerjev, da niso mogli paketno obravnavati NRP in programa stabilnosti. Besedilo slednjega bodo namreč sindikati in delodajalci prejeli šele 6. maja, tako da ga bo ESS obravnaval 8. maja.

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je poudaril, da je treba pri tovrstnih dokumentih dati večjo vlogo socialnemu dialogu. »Treba se je zavedati, da smo socialni partnerji sestavni del iskanja poti iz krize,« je poudaril.

Učinki reforme trga dela in pokojninskega sistema še ne morejo biti razvidni

Iskanje rešitev za fiskalno konsolidacijo po njegovih besedah ne sme pomeniti razgradnje sistema socialne varnosti, »in to tistih, ki jo danes prav zaradi krize najbolj potrebujejo«.

V zvezi nadalje pričakujejo, da bo program stabilnosti pri konsolidiranju javnih financ poudaril zlasti prihodkovno stran. Poročilo glede ukrepov, ki jih je Slovenija že sprejela, namreč govori predvsem o odhodkovni strani, je opozoril.

Spomnil je še, da sta reformi trga dela in pokojninskega sistema, ki naj bi ju zaostrili, šele komaj začeli veljati. Njuni učinki še ne morejo biti razvidni, je poudaril.

Banke ne morejo biti vreče brez dna, luknje v njih pa bi šivali davkoplačevalci

Ob sanaciji bank kot enem od ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, omenjenih v osnutku NPR, pa po njegovih besedah pričakujejo, da se bo spremenil tudi sistem sanacije in vodenja bank. »Da torej ne bo mogoče, da bodo banke vreče brez dna, davkoplačevalci pa tisti, ki bodo šivali luknje v njih,« je dejal.

Ob vprašanju privatizacije je izpostavil nujnost preprečitve špekulativnih privatizacij. »Izkušenj s špekulacijami ima Slovenija dovolj,« je dejal.

Poleg tega pa pričakuje tudi, da bodo "stopili na rep sivi ekonomiji, ki je generator nelojalne konkurence".

Predstavnikov delodajalske strani na novinarski konferenci ni bilo, prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je po seji novinarjem povedal, da je osnutek NRP ohlapen, a gre za neko usmeritev, nastavke za strategijo razvoja.

Konkretni ukrepi - tudi zato, ker še ni programa stabilnosti - sicer še niso znane. Hribar Milič je v tej luči posvaril, da bi zviševanje davkov in prispevkov v tem trenutku poglobilo krizo.

V tem smislu pa je pozdravil namige, da bi lahko prišlo do zagona večjih investicij, denimo z naslova depozitov energetskih družb v hidroelektrarne na spodnji Savi in z naslova kohezijskih sredstev v cestno omrežje. A za to bo treba čim prej poseči v zakonodajo, tako da se bo lahko hitreje poseglo v prostor, je dodal.

V maju nov trd pristanek na tla

V zvezi z napovedano privatizacijo državnega premoženja je poudaril pomen jasne strategije. Prepričan je, da bi bila denimo poraba sredstev od prodaje Petrola za vlaganje v »neko Muro« »daleč od prave usmeritve«.

Sloveniji se po njegovi oceni sicer čedalje bolj mudi. To, da se je nedavno razmeroma uspešno zadolžila, še ne pomeni, da si je povrnila zaupanje in verodostojnost, meni. »V maju nas čaka nov trd pristanek na tla,« je zaključil.

Vlada bo po besedah Vraničarjeve končno besedilo NRP, ki je sicer tudi v obravnavi več parlamentarnih odborov, skupaj s programom stabilnosti, ki še ni povsem pripravljen, obravnavala 9. maja.

Že po pokojninski pogodbi bo treba delati dlje, zdaj pa predlagajo še eno podaljševanje delovne aktivnosti

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nasprotujejo osnutku NRP v delu, kjer je predlagano zviševanje pokojninske starosti, so poudarili med sejo Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri obravnavajo osnutek. Predsednica vlade Alenka Bratušek pa po predstavitvi osnutka ni dajala izjav.

»Komaj smo sprejeli pokojninsko reformo, po kateri bo treba delati dlje, že predlagajo novo podaljševanje delovne aktivnosti,« je novinarjem med sejo dejal predsednik zveze Dušan Semolič.

Avtomatično zvišana upokojitvena starost

Kot je spomnil, je namreč predlagano »podaljševanje upokojitvene starosti glede na statistično dokazan trend podaljševanja življenja«. »Tako bo avtomatično zvišana upokojitvena starost. S tem pa objektivno zmanjšujejo pomen nekaterih bonitet, za katere smo se dogovorili do zdaj,« je dejal.

Nasprotujejo tudi predlagani uvedbi obveznega drugega stebra, torej dodatnega pokojninskega zavarovanja. »To praktično pomeni znižanje pokojnin iz prvega stebra,« je dejal. »Tu se je treba vprašati, kdo bo to plačeval. Delodajalci zagotovo ne, prav tako ne delavci. Niti v sanjah si ne moremo predstavljati, da bi to plačilo zmogli industrijski delavci,« je poudaril.

Fiskalno pravilo zahteva usklajenost vseh blagajn, ne samo proračuna

Semolič je spregovoril tudi o predvidenem vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Spomnil je, da fiskalno pravilo zahteva usklajenost vseh blagajn, ne samo proračuna. Politiki želijo po njegovih besedah ustaviti prelivanje proračunskega denarja v pokojninsko blagajno. Bratuškova je nakazala, da bi se pokojnine, če bi z vnosom pohiteli, zato takoj znižale za 30 odstotkov, je posvaril. Vprašanje, kdaj v spremembe ustave, je zato zelo pomembno, je prepričan.

Glede napovedi osnutka o spremembi na področju minimalne plače je pojasnil, da napeljuje na spremembo definicije minimalne plače, čemur so naklonjeni. To, da dobiš minimalno plačo ne glede na to, koliko delovne dobe imaš, kdaj delaš, podnevi ali ponoči, in podobno, je po Semoličevih besedah krivično.

Skrbi pa ga, ker se pri spremembah omenja konkurenčnost gospodarstva. Graditi konkurenčnost na minimalni plači je napaka, pravi. Meni pa, da bodo delodajalci v tej luči odprli prav vprašanje višine minimalne plače.

Gospodarstva ne gre graditi tako, da bo imela večina minimalno plačo

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je medtem ob robu seje izpostavil, da je bil sprejem veljavnega zakona o minimalni plači v času vlade Boruta Pahorja »velika neumnost«. Gospodarstva ne gre graditi tako, da bo imela večina minimalno plačo, temveč tako, da se dela na delovnih mestih z veliko dodano vrednostjo in da se za ustrezna dela zagotavlja ustrezne plače, je zatrdil.

Minimalna plača je po njegovih besedah pomembna za podjetja z majhno dodano vrednostjo, medtem ko za podjetja z veliko dodano vrednostjo ne bi smela biti problem. Je pa res, da je v Sloveniji minimalna plača visoka, je opozoril. Kot je še napovedal, je zato čez nekaj mesecev v Sloveniji pričakovati hrvaške delavce, medtem ko Avstrijci vrata do svojega trga dela zapirajo.

»Nekaj teksta brez vsebine«

Predsednik sindikalne konfederacije Pergam Janez Posedi je pred začetkom seje ESS osnutek ocenil kot »nekaj teksta brez vsebine«. »Odpira možnosti za vse in tu je verjetno tudi vprašanje, kako to izvajati,« je dejal Posedi. To je po njegovih besedah standardni problem vseh resolucij in usmeritev. »Nekaj je napisano tako odprto, da lahko pomeni vse,« je ocenil.

Ne le razočaranje, ampak nadaljevanje istega

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je medtem povedal, da je osnutek programa »ne le razočaranje, temveč nadaljevanje istega«. »Ponavljajo se iste fraze, stokrat ponovljene, in ni nobenih resnih odgovorov, kako bomo prišli iz krize,« je dejal. Sam ne vidi velike razlike od prejšnjih tovrstnih programov.

Nezadovoljni tudi delodajalci

Tudi na delodajalski strani z doslej videnim niso zadovoljni. Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je pred začetkom seje izpostavil, da je v tem trenutku v osnutku še veliko neznank in da predvsem manjka konkretnih opredelitev. Te še zlasti pogreša na področju bank in področju razvojnih projektov, s katerimi bi spodbudili gospodarsko rast.

V tem smislu danes pričakuje konstruktivno razpravo, na koncu pa ukrepe, ki bodo več kot to, kar je na mizi sedaj.

Podobno je bil pred začetkom zasedanja socialnih partnerjev razpoložen tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Kot je izpostavil, v osnutku ni videl nič novega, nič inovativnega, dokumentu pa se po njegovih besedah vidi, da je nastajal zelo hitro. Moti ga, ker da je osnutek v celoti usmerjen v proračun, ki ne bo rešil gospodarstva. Tudi on tako pogreša razvojne ukrepe.