Vladni in sindikalni pogajalci so se na to temo prvič sestali sredi januarja, ko so predvideni dnevni red povozile dileme sindikatov okrog izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj. Notranji minister Gregor Virant je sindikate takrat pomiril in jim zagotovil, da bodo prvi obrok tega izplačila javni uslužbenci dobili v zakonskem roku, torej do konca februarja.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj sicer v izjavi za STA ni izključil verjetnosti, da bo tudi sredin sestanek obremenjen s tem vprašanjem, zlasti zaradi različnih komentarjev in vprašanj, ki se odpirajo sproti. Virant je za STA pojasnil, da bodo morebitne zaplete reševali sproti, zdaj pa se bodo lotili "mini plačne novele".
Štrukljeva konfederacija je že pripravila protipredlog na vladni predlog te novele, pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja se bo na to temo predvidoma sestala še prihodnji teden. Nekateri pogovori tečejo tudi v smer, da bi se obe skupini uskladili in vladni strani posredovali enotna stališča, a ne za vse predvidene rešitve.
Pri ureditvi vračila preveč izplačanih plač vladni predlog predvideva, da bi javni uslužbenci morali vrniti presežek, a le za obdobje zadnjih 12 mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače. Po Virantovih besedah bo vlada predlagala še možnost ugovora oziroma pritožbe zoper odločitev inšpekcije v zvezi z nepravilnostmi pri obračunu in izplačilu plač, verjetno tudi za že izdane inšpekcijske zapisnike.
Delavec ne sme nositi odgovornosti
Sindikati so doslej poudarjali, da nikakor ne bodo pristali na to, da bi odgovornost za te napake moral nositi tudi delavec, a po neuradnih informacijah obstaja možnost kompromisa, saj naj bi bili sindikalni pogajalci morda pripravljeni pristati na določeno delno poplačilo pri napakah pri obračunu.
Še bolj napeto razpravo je pričakovati pri urejanju vprašanja kvoruma, a tokrat med sindikalisti samimi. Vladni predlog predvideva, da bi kolektivno pogodbo za javni sektor podpisovale konfederacije, ki imajo po ugotavljanju članstva skupaj več kot 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju. Medtem ko naj bi konfederacija sindikatov javnega sektorja soglasno podpirala takšno ureditev, pa naj bi imela druga pogajalska skupina zelo različna si stališča o tem in še niti ni jasno, ali bodo uspeli poenotiti odgovor na vladni predlog.
Ureditev kvoruma namreč odpira razmerje moči vplivanja sindikatov na odločitve, ki se jih ureja v sistemski, kolektivni pogodbi za javni sektor. Zato je pričakovati, da bodo predvideni rešitvi ostro nasprotovali zlasti sindikati, ki niso v nobeni konfederaciji, pa tudi nekatere konfederacije, ki bi menile, da bo skozi takšno rešitev Štrukljeva konfederacija, ki ima največ članov, dobila preveč vpliva. Tudi zato naj bi konfederacija sindikatov javnega sektorja predlagala, da v pogajanjih lahko sodelujejo vsi sindikati javnega sektorja, konfederacije pa bi na koncu opredeljevale veljavnost kolektivne pogodbe.
Dodatno naj bi na dnevni red sredinih pogajanj vključili še usklajevanja o dodatku za pripravljenost na delo izven kraja bivanja ter povračilu potnih stroškov. V tem delu so sindikati za zdaj z izjavami glede stališč zadržani.
