Zakon o uravnoteženju javnih financ je lani znižal tudi regres za javne uslužbence. V polni višini 692 evrov oziroma minimalne plače bi moral biti izplačan le zaposlenim do 13. plačnega razreda, medtem ko naj bi vsi preostali prejeli manj. Ker pa je varčevalni zakon začel veljati šele 1. junija lani, so v nekaterih občinah in javnih zavodih pohiteli in še pred njegovo uveljavitvijo izplačali polni regres. Takih uslužbencev je bilo nekaj manj kot osem tisoč, polni regres so izplačali v 74 občinah in 154 javnih zavodih.
Vsi drugi javni uslužbenci so prek sindikatov začeli biti bitko za regres in glede na prve sicer še ne pravnomočne sodbe kaže, da jo bodo prej ali slej dobili. Vse več je tudi takih, ki so se s svojim delodajalcem že pogodili. Tako prihaja do neenakopravnosti med javnimi uslužbenci, saj so mnogi kljub Zujfu dobili polni regres za lani, še več pa je takih, ki ga (še vedno) niso.
Sindikat vojakov Slovenije je tožbo na prvostopenjskem sodišču dobil že 5. oktobra, Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) 14. decembra, Policijski sindikat Slovenije pa 15. januarja. Sindikati iz Zveze svobodnih sindikatov, ki zastopajo javne uslužbence, se za regres borijo na ustavnem sodišču. Argument sindikatov, ki jim je v vseh treh primerih prisluhnilo tudi sodišče, je, da bi moral biti polni regres izplačan na podlagi dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012, na osnovi katerega je bil izplačan regres vsem javnim uslužbencem že v letu 2011.
»Zoper našo prvostopenjsko sodbo se je država pritožila že desetega oktobra, mi smo na pritožbo odgovorili 2. novembra. Na sodbo višjega sodišča tako zdaj čakamo že tri mesece,« je opozoril Gvido Novak, predsednik Sindikata vojakov Slovenije.
Nekateri so se pogodili z delodajalcem
Država se je pritožila tudi v primeru dobljene tožbe SVIZ, minister Vinko Gorenak pa je javno že napovedal pritožbo tudi glede dobljene tožbe policijskega sindikata. Torej pravnomočno še noben sindikat ni dosegel izplačila razlike regresa prek sodišča. Pač pa so se nekateri z delodajalcem pogodili. Med uspešnimi je bil tako Sindikat delavcev radiofuzije Slovenije, ki je dosegel, da je javni zavod RTV Slovenija izplačal razliko do regresa vsem zaposlenim. Sodno poravnavo so z mestno upravo sklenili tudi zaposleni na Mestni občini Ljubljana in tako 21. decembra dobili še drugi del regresa. »Sindikat delavcev mestne uprave MOL je zoper MOL vložil tožbo na izplačilo regresa skupaj z zakonitimi obrestmi, ker jim je pravica do tega nastala hkrati s pravico do letnega dopusta, zakon o uravnoteženju javnih financ pa je navedeno pravico ukinil po njenem nastanku, kar je protiustavno, ker zakon ne more veljati za nazaj. Enako stališče so javno zavzeli tudi nekateri ugledni pravniki,« je razložila Vita Kontić z ljubljanske mestne uprave. Da bi se izognil dodatnim sodnim stroškom novega postopka ter na podlagi enakega obravnavanja vseh upravičencev pa je MOL izplačal regres tudi zaposlenim v svojih javnih zavodih.
Imamo več vrst uslužbencev?
Država pa se očitno stroškom nadaljevanja sodnih postopkov še ne namerava odreči. »To je nedopustno in ne pritiče pravni državi,« je prepričan Gvido Novak. Njegov sindikalni kolega iz policijskega sindikata Radivoj Uroševič pa je dodal, da ima ta država očitno več vrst uslužbencev: »Nekaterim zagotavljajo vse zakonite in dogovorjene pravice, s tistimi, ki pa smo očitno bližje ožji državni upravi, pa ravnajo po mačehovsko.«
Država vztraja, da bo vsem, ki so lani dobili polni regres, kljub določbam Zujfa razliko odtegnila pri letošnjem izplačilu regresa. Torej, vsi uslužbenci, ki so lani dobili polni regres, bodo letos dobili še manj, kot bi ga sicer. Velja pa, da bo za vse uslužbence, ki sodijo v manj kot 13. plačni razred, država izplačala 692 evrov regresa, tistim med 14. in 30. plačnim razredom 484 in tistim do 40. razreda 346 evrov. Višje uvrščeni bodo ostali brez njega.
Glede vlaganja pritožb na dobljene tožbe sindikatov so nam z ministrstva za pravosodje in javno upravo sporočili, da vlada prek državnega pravobranilstva vztraja, da je za odločitev o tem kolektivnem delovnem sporu bistvena pravna narava Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012, ki po mnenju vlade nima narave kolektivne pogodbe. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da država glede na sedanje neenakopravno stanje javnih uslužbencev dovoli izplačilo polnega regresa za leto 2012 vsem, pa so odgovorili, da glede na to, da sodišče druge stopnje o vloženih pritožbah še ni odločalo, tega ne morejo komentirati.
