Hriberšek je v kamero dejal, da se zaveda, da ''je zafrknil''. »Nič se ne izgovarjam, ni mi žal,« je povedal in dodal, da so okoliščine nato privedle do vsega, kar se je potem pripetilo. Že ob predajo slovenskim policistom je nekdanji varnostnik dejal, da je zelo težko gledati kupe denarja, ko ga pa sam nimaš. Po ropu je nemudoma nakazal nekaj sto evrov v dom za ostarele, v katerem prebiva njegova mama, da je poravnal stroške.
Hriberšek je kot varnostnik delal v podjetju za varovanje Sintal. 6. aprila je iz glavnega trezorja v vrečah odnesel več sto tisoč evrov in pobegnil v tujino. Že po nekaj dneh skrivanja je poklical policijo in se ji predal v Šentilju. Del denarja je prinesel s seboj, ostanek pa skril v sef na železniški postaji v Mannheimu v Nemčiji.
30-dnevni pripor
Preiskovalna sodnica je Hriberšku tridesetdnevni pripor določila v petek. Hriberškov odvetnik Boris Grobelnik se je na sklep pritožil, zunajobravnavni senat pa je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v odločanje preiskovalni sodnici. Slednja je znova odločila, da Hriberšek ostaja v tridesetdnevnem priporu. Tudi na to odločitev se je Grobelnik po poročanju medijev pritožil.
Medtem naj bi nemški policisti v nedeljo odprli sef. Po nekaterih informacijah naj bi s štetjem končali do ponedeljka zvečer, vendar Grobelnik podatkov o tem, kot je zatrdil, za zdaj še nima. Neuradno tudi slovenska policija še ni dobila podatkov tujih varnostnih organov glede vsote denarja.
Plače so nizke
Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije ne podpira Hriberškovega dejanja. A hkrati predsednica sindikata Majda Marolt izpostavlja stisko zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja in opozarja, da delavci prejemajo zelo nizke plače.
Kot je v današnji izjavi za javnost dejala Maroltova, varnostniki ob varovanju premoženja opravljajo zelo zahtevno delo, njihove povprečne mesečne plače pa po zadnjih podatkih ne dosegajo niti 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Povprečna bruto plača zaposlenega v dejavnosti zasebnega varovanja za januar letos namreč znaša 908,06 evra, medtem ko je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1523 evrov, je pojasnila.
Brez plačila nadur
Ob tem je Maroltova opozorila, da velik delež zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja prejema minimalno plačo ne glede na to, v kakšnih pogojih in kdaj opravljajo delo, denimo ponoči ali na praznik, brez plačila nadurnega dela in brez dodatka za nadurno delo. Delovna mesta so različna tudi po zahtevnosti, a se to prav tako ne upošteva pri plačah.
Poleg tega je dejavnost zasebnega varovanja že od leta 2006 brez kolektivne pogodbe, je poudarila Maroltova, vse od takrat pa da so zaposleni v tej dejavnosti deležni le osnovnih minimalnih pravic po zakonu o delovnih razmerjih. Ob tem je še spomnila, da so konec marca na Zbornico za zasebno varovanje znova naslovili pobudo za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe, v imenu pravic delavcev po dostojnih pogojih dela pa pričakuje, da se bodo pogajanja v kratkem tudi začela.
