»Pot, po kateri smo hodili v letu 2013, je zgrešena in ne pelje iz krize. Upamo, da bomo prihodnje leto stopili na pot tržno-socialnega gospodarstva, na pot razvoja in odpiranja kakovostnih delovnih mest,« je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Po njegovem prepričanju se krize ne bomo otresli z nadaljevanjem »ekstremnega varčevanja, odpuščanja in zmanjševanja pravic, ampak nasprotno – s povečanjem pravic in z boljšimi plačami«.
Tretjino dobička delavcem
ZSSS v želji po bolj srečnem in veselem letu 2014 polaga upe v nov socialni sporazum, za katerega bo predlagal vrsto ukrepov. Problem 1,4-milijardne luknje v pokojninski blagajni bi sindikalisti reševali z dvigom prispevne stopnje delodajalcev z zdajšnjih 8,85 na 10,85 odstotka (postopno, ko bi prišlo do gospodarske rasti) ter s preoblikovanjem Kapitalske družbe (Kad) v demografski sklad za sofinanciranje pokojninske blagajne. Vanj bi namenili 10 odstotkov od prodaje državnih podjetij in od 10 do 20 odstotkov dobičkov družb, v katerih je država absolutni lastnik, na primer v energetiki. Luknjo v zdravstveni blagajni bi ZSSS polnil s prenosom dobičkov iz zasebnih zavarovalnic v javno zdravstvo ter z uvedbo različnih prispevnih stopenj za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Za začetek novega investicijskega cikla vidi ZSSS priložnost v »zelenih« delovnih mestih ter v povezavi stopenj davka na dobiček z novimi investicijami. Pri problematiki javnih naročil pa se zavzemajo za uvedbo kolektivne odgovornosti v celotni verigi, od glavnega izvajalca do zadnjega podizvajalca,
Glede minimalne plače predlagajo, da bi iz nje izvzeli dodatke, kot prvega dodatek za nočno delo, ki je zdaj po njihovem mnenju krivično ovrednoteno kot običajno delo. Sindikati zahtevajo tudi obvezno udeležbo pri dobičku po principu – tretjina dobička za razvoj, tretjina delavcem in tretjina lastniku.
Socialni sporazum do sredine februarja?
V ZSSS nasprotujejo novim posegom v pokojninsko reformo in reformo trga dela, saj so zakoni začeli veljati šele letos, prve ocene učinkov pa bodo znane prihodnje leto. Sicer pa na trgu dela pričakujejo prenovo aktivne politike zaposlovanja, ki bi poleg mladih bolje vključila tudi preostale ogrožene skupine, ter ureditev sistema ustrezno plačanega pripravništva in vajeništva.
Socialni partnerji so se po zapletih na zadnji seji ESS dogovorili, da bodo delodajalci svoje predloge za socialni sporazum predstavili do 15. januarja, naslednji dan pa naj bi se sestala krovna skupina socialnih partnerjev in se dogovorila za naslednje korake. Po Semoličevih besedah bi bilo treba socialni sporazum skleniti najpozneje do sredine februarja, saj naj bi vlada v novem koalicijskem sporazumu po dogovoru dala prednost tistemu, o čemer se bodo socialni partnerji uskladili.
