Kar 70 odstotkov mladih ni nikoli pomislilo, da bi postali samostojni podjetniki. Ta podatek je presenetil evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič, ki meni, da se pozablja na razmišljanje, ki je v Evropi že zelo staro, »o tem, kaj bom delal jutri in kako preživel. Formula, da starši želijo mladim, da živijo bolje kot so sami, ne vzdrži več. Mladi potrebujejo samozavest in pogum, da iščejo priložnosti in ideje, ki jih lahko izvedejo. Da se samozaposlijo.« S tem se strinja tudi Jelko Kacin, ki je poleg drznosti za samozaposlitev poudaril tudi potrebno odprtost družbe in podjetij. »Skandinavske države so svoje demografske težave v veliki meri rešile z imigranti. Ti prihajajo v tuje države z idejami. Ker se morajo dokazati v novem okolju, se naučiti tujih jezikov, so proaktivni. Podjetja, ki so odprta in iščejo na trgu aktivne ljudi, so uspešna.«
Evropski poslanci: Evropa ponuja veliko priložnosti za mlade, Slovenci jih premalo izkoristijo
Brezposelnost med mladimi je na jugu Evrope 40-odstotna, proti severu pade pod 10 odstotkov. »V Španiji so se mladi vrnili k zemlji, na podeželje, kjer so začeli s kombinacijo motike in računalnika. Treba si je umazati roke in imeti veliko znanja, da ponudiš produkt in storitev,« je primer dobre prakse povedala Kukovičeva, ki vidi veliko priložnosti na področju zdravega načina življenja. Mladi Španci so primer tretje drže mladih do dela – to so tisti, ki iščejo tržne niše in ustvarijo svoje delo. »Prvi čakajo, da jim nekdo službo ponudi, drugi iščejo in si prizadevajo za zaposlitev,« je mlade iskalce zaposlitev razvrstil Milan Zver. V Ameriki ima podjetništvo visok statusni simbol, pri nas pa še ni prodrlo dovolj.
Evropski poslanci so poudarili, da Evropa ponuja veliko priložnosti za mlade, a so razočarani, ker jih mladi Slovenci premalo izkoristijo. To opaža Mojca Kleva Kekuš že pri prosilcih za študentsko prakso, ki jo razpisuje za delo asistenta v svoji pisarni. »Ne morete si predstavljati, kolikšen del prijav dobim iz tujine in koliko iz Slovenije. 90 odstotkov prijavljenih je tujcev. Slovencev je zelo malo.«
Izsledki raziskave so pokazali, da je mobilnost med mladimi izjemno nizka. V zadnjih mesecih je Evropski parlament prisilil Evropsko komisijo, da je ustvarila program Iniciativa za zaposlovanje mladih. Iz Evropskega socialnega sklada bodo države članice lahko črpale denar za mlade, ki se bodo v njihovi državi lahko zaposlili. »V Sloveniji bo pri tem še nekaj težav, ker v evropskem povprečju nimamo tako visoke stopnje brezposelnosti med mladimi kot drugod,« je opozorila Kleva-Kekuševa.
Krediti za opravljanje študija
Z bolonjsko reformo je evropsko visoko šolstvo pridobilo skupen prostor, primerljive študijske programe in izide. Študentom so omogočene študijske izmenjave, ki predstavljajo dodatno vrednost v izobraževanju študenta. Na Evropskem sindikatu študentov opažajo, da se je trend Erasmus fundacij premaknil v posojilne sheme. To pomeni, da dobi študent na banki denarno posojilo za opravljanje študija, denar pa vrača, ko to finančno zmore. »Kreditna shema je zelo uporabna možnost, ker zahteva večjo odgovornost koristnikov sheme. Ta želi v največji meri izkoristiti pridobljeno znanje in je aktiven. Koristniki so s takšnimi shemami zadovoljni. Na programu se dokažejo in študij uspešno zaključijo,« je povedal Jelko Kacin.
Takšen sistem so pozdravili tudi drugi evropski poslanci, čeprav Kukovičevo skrbi, da polovica mladih ne čuti potrebe po študiju ali delu v tujini. Zver pa v posojilnih shemah vidi enega izmed možnih virov financiranja, kar bi podprlo Erasmus projekte, da bi bilo izobraževanje financirano tudi s strani bank. Mladi bodo slej kot prej morali postati bolj mobilni in izkoristiti priložnosti, ki so v nekaterih državah že dolgo dobro izkoriščene.