Vse več starejših ostaja v domačem okolju, ležalne dobe v bolnišnicah se skrajšujejo in za bolnike je treba poskrbeti doma, mnogi v stiski pa ne vedo, kam se obrniti po pomoč. Vsem naštetim lahko pomagajo patronažne službe. Tej dejavnosti je treba zato, da bodo pomoč dobili vsi, ki jo potrebujejo, nameniti več denarja, je prepričan Branko Omerzu. Do te ugotovitve ga je pripeljalo opazovanje razmer na domači Vrhniki, kjer je tudi član sveta zdravstvenega doma.
Pobudo za več denarja patronaži je Omerzu poslal tudi pristojnim ministrstvom in na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, je odgovoril, da se v zavodu zavedajo težav, vendar morajo potrebam prilagajati tudi druge zdravstvene dejavnosti. Omerzu s tem ni zadovoljen in meni, da se bo denar, vložen v patronažno službo, državi dobro obrestoval.
Stari načrti, nove potrebe
Težave se pojavljajo predvsem zato, opaža Omerzu, ker načrti za patronažno dejavnost sledijo leto dni starim podatkom. Na primer: čeprav je na Vrhniki nastajalo novo naselje, kamor naj bi se preselile mlade družine in naj bi patronažni timi imeli precej več dela z obiskovanjem novorojenčkov, je bil načrt njihovega dela narejen na leto dni starih podatkih, ki novega naselja še niso vključevali. Tega se na ZZZS zavedajo, a pravijo, da je za mrežo javne zdravstvene službe odgovorno ministrstvo za zdravje. Na ministrstvu pa trdijo, da so cilj, ki si ga je država zastavila in po katerem naj bi imeli na vsakih 2500 prebivalcev eno patronažno sestro, dosegli.
A bolj zgovorna od števil je pripoved Martine Horvat, vodje patronažne službe v Murski Soboti. »Danes sem opravila 11 obiskov na domu. Do vsakega bolnika se je treba pripeljati, ga oskrbeti, ga poslušati, kakšne težave ima, in vse to dokumentirati. Če bi izvedela, da je nekdo v stiski in ne more k zdravniku, bi opravila še dvanajstega. Pomagati moramo takoj. Delamo ves čas, vse dni v letu, samo ponoči ne,« pravi. Dela je za približno 40 odstotkov več od načrtovanega. »Če bi se držali letnih načrtov, bi vrata patronažne službe zaprli najpozneje novembra,« dodaja.
»Ne smemo dopustiti, da se nam bo zaradi preobremenjenosti kadra zmanjšala kakovost dela in da bo dostopnost do patronažne službe omejena,« je zaskrbljen Omerzu. Z njim se strinja tudi Horvatova. Ljudje namreč živijo v vse bolj skromnih in nezavidljivih razmerah, družinski odnosi so zaradi socialnih stisk napeti, delo na terenu je vse zahtevnejše. »V desetih minutah se lahko enostavna stvar zaplete. Patronažne sestre moramo imeti toliko znanja, da se znamo v odročnih krajih, kjer mobilni telefoni ne delujejo, odzvati takoj.« V prihodnje naj bi tako vse delo prevzele diplomirane oziroma višje medicinske sestre, timov s srednjimi medicinskimi sestrami pa bo zaradi njihovega upokojevanja vse manj. Vse več znanja je pri tem delu potrebnega tudi zaradi novih znanstvenih dognanj, največ jih je povezanih z oskrbo ran, opozarja pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika Špela Rot. Marsikateri obisk in nadaljnje zdravljenje bi patronažni timi lahko prihranili tudi, če bi imeli dovolj časa za preventivne obiske pri kroničnih bolnikih, invalidih, nosečnicah, še opaža. Trenutno je takšnih le 20 odstotkov obiskov.
Varuhinja: Tudi s patronažo nad nasilje!
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja, da pogreša bolj urejeno, sistematično in spremljajočo skrb za starejše ljudi, ki živijo sami. »Iz prejetih pobud tudi ugotavljamo, da so grožnje starejšim, zmerjanja, izsiljevanja, zanemarjanja, poniževanja in vdiranja v zasebnost v slovenski družbi še vedno prisotni. Skrbi nas tudi nasilje, ko svojci starejšim preprečujejo stike z drugimi sorodniki in prijatelji.« V nasilje je treba poseči čim bolj zgodaj, meni, zato poleg centrov za socialno delo in osebnih zdravnikov poudarja tudi nepogrešljivo vlogo patronažnih služb ter usklajeno delovanje vseh, ki lahko pomagajo.