Predsedujoča Simona Mernik je že hotela dati besedo tožilcu, ko je v sodno dvorano vstopil nepričakovani poslušalec. Slehernika bi Mernikova odgnala iz sodne dvorane z očitkom, da je prišel prepozno. »Vstajniškemu« županu Andreju Fištravcu pa mrkogleda okrožna sodnica ni upala pokazati vrat.
Razlog svojega obiska mariborskega okrajnega sodišča je razkril dve uri kasneje, ko je sodnica prisotnim privoščila kratki predah. »V sklepnih besedah strank se zgoščeno predstavi potek postopka. Vidim, da ima obramba zelo močne argumente,« je ocenil župan.
Tožilec terjal osem mesecev zapora
Osem mesecev in skoraj 30 narokov za glavno obravnavo je potrebovala za izpeljavo sodnega postopka proti deseterici obdolženih »vstajnikov«. Okrožni tožilec Tilen Ivič je v svoji sklepni besedi število obdolžencev zmanjšal za eno osebo. Zaradi pomanjkanja dokazov je umaknil očitke zoper Jerneja Štebiha.
Vztrajal pa je pri obtožbi zoper ostale obdolžene, ki naj bi 3. decembra lani med 3. mariborsko vstajo v dveh skupinah na območju Glavnega trga, Starega mostu in Koroške ceste policistom preprečili izvedbo uradnega dejanja. Tožilec je včeraj debelo uro pojasnjeval, zakaj si obdolženci po njegovi oceni zaslužijo najmanj osemmesečno zaporno kazen, ki bi jo lahko odslužili s 480 urami dela v splošno korist.
Vseh devet je po njegovem prepričanju zagrešilo zavržna dejanja. To naj bi dokazovalo ne nazadnje tudi to, da so bili obdolženci tistega večera aretirani, nekateri so celo pristali v priporu, policija pa je zoper njih sprožila predkazenski postopek.
Temeljni dokazi tožilstva so bili poleg policijskih kartončkov za ugotavljanje identitete še pričevanja policistov. Verodostojnost prič obrambe pa je Ivič skušal spodbijati s pikolovskim iskanjem neskladij v njihovih izpovedbah, očital jim je tudi, da je bil njihov motiv predvsem razbremeniti obdolžence. Sprva je tožilec še trdil, da krivdo obdolžencev nesporno dokazujejo tudi helikopterski videoposnetki. Kot je včeraj poudarila odvetnica Nina Naglič, pa se je v procesu izkazalo, da na posnetkih ni mogoče prepoznati nikogar izmed obdolžencev in je posneto pravzaprav dokazovalo navedbe obrambe.
Na zatožni klopi ni podmladek levega fašizma
»Dejansko imajo policisti največji interes, da bi se ta postopek končal z obsodbami, saj bi to dokazovalo, da so delovali pravilno, zakonito in kakovostno,« je tožilcu odvrnil odvetnik Bojan Lakožič. Po njegovi oceni se je tedanja izvršna oblast zbala za svoj položaj in se je na proteste odzvala shizofreno. »Obdolženci niso podmladek levega fašizma, ki bi ga iz ozadja usmerjala roka strica iz predmestja Ljubljane,« je Lakožič še parafraziral Janeza Janšo.
Odvetniki so včeraj nanizali številna neskladja v pričanjih policistov, sodnici pa so očitali neenako obravnavo strank v postopku. Če je Mernikova pedantno skrbela, da se priče obrambe ne bi mogle med zaslišanjem pogovarjati med seboj, so se lahko policisti prosto sprehajali po sodišču in tudi telefonirali. Nekatere je na sodišče s službenim avtomobilom pripeljal kar kriminalist Milan Cunk, ki je bil kritičnega večera glavni odločevalec o tem, koga bo med skupno 119 prijetimi protestniki doletel predkazenski postopek.
Nesporno je, da so se tistega večera dogajali izgredi, je pripomnila odvetnica Vesna Györkös Žnidar, vendar policija ni zmogla ujeti dejanskih kršiteljev. »Povsem nedopustno pa je to dejstvo kompenzirati z aretacijo naključnih mimoidočih,« je dejala.
Sodnica pa ni imela dvomov o krivdi obdolžencev. Mitjo Murka, Mateja Lorberja, Nika Štamparja, Jerneja Bohaka, Antonia Merdausa, Jurija Škergeta in Nina Krtanjeka je nepravnomočno obsodila na kazen sedem mesecev zapora. Borutu Podgajskemu in Igorju Janžekoviču pa je izdala zavrnilno sodbo. Ne zato, ker je verjela njunim zagovorom, temveč ker sta plačala plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru, ki jima je bil izdan po aretaciji. Za isto dejanje pa ne smeš biti kaznovan dvakrat.
Tožilec Ivič je že napovedal pritožbo zoper ta sklep, na obsodilni del sodbe pa se bo pritožila obramba.
